Enajst spornih prodaj piratske opreme
Vasić se zagovarja, da je nedolžen, saj da zaposlenim ni dajal tovrstnih navodil, objektivna odgovornost pa po mnenju obrambe nikakor ne more biti dovolj za obsodbo. Na zadnji obravnavi je obramba zahtevala tudi mnenje sodnega izvedenca, ki bi ocenil vrednost nelicenčnih programov, ki jih je nameščalo Vasićevo podjetje. Ker je šlo za nekaj let staro programsko opremo, naj bi bila njena vrednost manjša, kar je za sojenje pomembno, saj kazenski zakonik o kazenski odgovornosti pri očitanem dejanju govori o oškodovanju nad 5000 evri.
Tožilstvo Vasiću očita, da je kot nekdanji direktor računalniškega podjetja Sosed (predhodnika še vedno delujočega podjetja Moj sosed), ki je strankam ponujalo servis računalnikov na domu, prek zaposlenih in prek študentske delovne sile od avgusta 2009 do marca 2010 računalniške programe najprej neupravičeno razmnožil po službenih računalnikih ter na CD- in DVD-nosilcih. Operacijske sisteme windows in programsko opremo office naj bi nato enajstim strankam na sedežu podjetja ali na njihovem domu namestili na njihove računalnike, za kar naj bi tudi prejeli plačilo. Podjetje naj bi tako neupravičeno zaslužilo nekaj več kot 1500 evrov, Microsoft Slovenija pa naj bi bil oškodovan za približno 7000 evrov.
Visoke zagrožene kazni
Čeprav gre za bagatelni znesek – vsaj v primerjavi s proračunom giganta Microsoft –, se bo sojenje nadaljevalo (in najverjetneje tudi končalo) junija z zaslišanjem sodnega izvedenca, ki ga je sodišče že odobrilo. Petru Vasiću tako grozi celo zaporna kazen do treh let.
Status avtorskih pravic in intelektualne lastnine (predvsem na spletu) je širše vprašanje z več različnimi, tudi diametralno nasprotnimi pogledi, kako bi morale biti urejene, slovenska kazenska zakonodaja pa je trenutno do piratstva vsaj na papirju precej rigorozna. Glavna kazniva dejanja, povezana z avtorskimi pravicami, so kršitev moralnih avtorskih pravic, kršitev materialnih avtorskih pravic in kršitev avtorski sorodnih pravic. Prvo kaznivo dejanje govori o prepovedanem pripisovanju zaslug za tuje avtorsko delo, drugo kaznuje neupravičeno uporabo tujega avtorskega dela, tretje pa sankcionira razmnoževanje ali javno predvajanje nosilcev zvoka ali slike, oddaj in podatkovnih baz. Predvidene kazni so najniže za kršenje moralnih avtorskih pravic (do enega leta zapora), pri drugih dveh kaznivih dejanjih pa se v primeru večjih intelektualnih kraj lahko kazni povzpnejo celo do osmih let zapora.
Pomen vloge avtorjev
Sodne (kazenske) prakse na področju piratstva pri nas ni ravno veliko – po novem kazenskem zakoniku iz leta 2008 le nekaj primerov. Na uradu za intelektualno lastnino pojasnjujejo, da sami niso pristojni za ukrepanje zoper tovrstno piratstvo, poleg kazenskih postopkov pa se spori zaradi avtorskih pravic rešujejo tudi v civilnem pravu. Prav tako se z avtorskimi pravicami ukvarjata tudi tržni inšpektorat in carina.
»Od okoliščin primera oziroma načina kršitve je odvisno, kateri ukrep je najprimernejši za doseg prenehanja kršitve oziroma preprečitve nadaljnjih kršitev. V praksi je izjemno pomembna aktivna vloga imetnikov pravic, zlasti pri kršitvah avtorske in sorodnih pravic,« razlaga direktorica urada Vesna Stanković Juričić. Te pravice v skladu z mednarodnimi pogodbami praviloma niso nikjer registrirane. »Posledica takšne mednarodno dogovorjene ureditve je, da tudi ni obveznih registrov, ki bi vsebovali podatke o avtorskem delu ali predmetu varstva sorodnih pravic in imetnikih teh pravic, ki se lahko tudi večkrat spremenijo. Pristojni organi imajo zato lahko težave že pri ugotavljanju dejstev o imetništvu pravic. Če imetniki pravic niso aktivni pri preprečevanju kršitev svojih pravic in ne uporabijo ukrepov, ki jih imajo na voljo, ter pri tem tudi ne sodelujejo s pristojnimi organi, se to odrazi tudi v poteku postopkov,« o problematiki pravi Stanković-Juričićeva.