Zmagal na izmišljenih tekmovanjih
Naj spomnimo, da se je v začetku leta 2001 Rogelj, takrat 22-letni študent ljubljanske pravne fakultete, javno pohvalil s prvim mestom na svetovnem prvenstvu v računalništvu v Braziliji. A ravno po zaslugi Dnevnika je nato prišlo na dan, da v Riu takšnega prvenstva sploh ni bilo. Po Rogljevih navedbah naj bi sicer sodelovalo le šest tekmovalcev, vsak naj bi predstavljal svojo celino. Slovenske gore list naj bi si zastopanje stare celine zagotovil z zmago na evropskem izboru leta 1996 v Ljubljani (komaj z 18 leti je premagal številne doktorje in magistre, so takrat pisali mediji), a so leta 2001 ugotovili, da si je tudi to tekmovanje izmislil. Ne da bi vedelo za to, mu je podjetje Hermes Softlab nato plačalo pot v Avstralijo (tja naj bi bil vabljen na računalniško izpopolnjevanje), za priprave na izmišljeno svetovno prvenstvo pa je ministrstvo za šolstvo odštelo okoli 13 milijonov takratnih tolarjev.
Ko je vsa resnica prišla na dan, je moral na podlagi sodne odredbe vrniti ves denar z obrestmi vred, skupno okoli 58.000 evrov. Znašel se je tudi v preiskavi zaradi goljufije, a ker je izvedenec ocenil, da je bil v času kaznivega dejanja neprišteven, do sojenja sploh ni prišlo. Kljub temu je Rogelj nato zaključil pravno fakulteto, za določen čas delal kot pripravnik na ljubljanskem višjem sodišču in opravil pravosodni izpit. Pred kratkim smo pisali, da si je želel v odvetniške vrste, a mu je odvetniška zbornica željo odrekla, ga pa lahko najdemo na spisku stečajnih upraviteljev. Je tudi ustanovitelj in direktor podjetja Maius iz Trzina, registriranega za svetovanje in posredovanje, v zvezi s katerim se je zdaj znašel v kazenskem postopku na ljubljanskem sodišču.
Izginula gotovina
Rogelj in Maius sta po navedbah tožilstva pred leti ogoljufala eno od svojih strank, podjetje Arifi in Arifi, d.n.o., v imenu katere sta urejala davčne obveznosti. Rogelj naj bi predstavniku tega podjetja razložil, da ima Maius poseben račun za plačevanje davka in tudi znanstva na davkariji. V primeru, če Arifi in Arifi poravna svoje obveznosti do konca leta 2008, bo uredil, da bo plačal le polovico dolgovane vsote, naj bi zagotavljal obtoženi. Rogelj je po podatkih iz obtožnice navedel, da je podjetje dolžno 120.000 tisočakov in oškodovanec mu je izročil 50.000 evrov gotovine, da to uredi. Ta denar nikoli ni prišel na Dursov račun, izkazalo pa se je tudi, da je dolg oškodovanega podjetja v resnici znašal »le« 40.000 evrov. Če so tožilski očitki točni, Roglju grozi do pet let zapora.
Zagovornik Matjaž Markelj je na predobravnavnem naroku dejal, da obtoženi denarja v resnici ni nikoli prejel. Med drugim je predlagal zaslišanje Rogljevih sodelavcev, ki bodo razložili, kako pogosto je oškodovanec prihajal v njihovo podjetje in ali je kdaj plačeval v gotovini. Priče naj bi tudi potrdile, da je od Roglja zahteval 10.000 evrov in zagrozil, da ga bo v nasprotnem primeru prijavil policiji. Po besedah obrambe je oškodovanec neverodostojna oseba, ki je v enem ali dveh kazenskih postopkih ter dolguje denar državi, upnikom in delavcem. Ali je to res ali ne, bodo poskušali razčistiti na sojenju, ki se bo začelo 17. aprila.