Iztržil izjemno visoko ceno
V sklepu o uvedbi preiskave piše, da naj bi konec marca 2005 takratni direktor Imosa Kastelic sklenil kupoprodajno pogodbo s takratnim predsednikom vlade Janšo, s katero je Imos Janši prodal trisobno stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani. Cena: dobrih 56 milijonov tolarjev ali 236.100 evrov. Do dela kupnine naj bi Janša prišel tako, da je podjetju Eurogradnje, ki ga je zastopal Gantar, na sumljiv način prodal svoje parcele v Trenti. Pogodba med strankama je bila sklenjena julija 2005, Janševo zemljišče, ki po pogodbi skupno obsega 15.437 kvadratnih metrov (v resnici naj bi šlo za 15.613 kvadratnih metrov), pa je bilo prodano za 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.200 evrov. Za kvadratni meter je torej dobil 8,5 evra, čeprav naj bi bila v resnici vrednost prodanih zemljišč bistveno nižja. Janša jih je leta 1992, takrat je bil obrambni minister, kupil za 1,1 milijona tolarjev (4590 evrov), po lanski oceni Gursa pa so bila vredna 21.600 evrov. Gre za nepremičnine, ki so del Triglavskega narodnega parka in tako pod posebnim varstvom, saj je na njih prepovedano graditi individualne počitniške hiše ali stanovanja, povečevati počitniške enote, spreminjati namembnost obstoječih objektov in tako dalje. Eurogradnje so septembra istega leta ta zemljišča prodale Imosu. Po pogodbi naj bi kupnina znašala 35 milijonov tolarjev ali 146.200 evrov, torej 9,4 evra za kvadratni meter. Šlo naj bi za formalen prenos, saj naj bi Eurogradnje parcele pravzaprav plačale z denarnimi sredstvi, ki jim jih je v začetku maja 2005 po Kasteličevi odredbi nakazal Imos.
Korist v višini 109 tisočakov?
Tako naj bi Kastelic oškodoval Imos za 124.600 evrov. Gre za znesek, ki ga je Imos plačal Eurogradnjam (146.200 evrov), zmanjšan za vrednost zemljišč po oceni Gursa. Njegov glavni namen naj bi bil pridobiti Janši korist, ki je znašala 109.600 evrov (znesek drugega dela kupnine za stanovanje, zmanjšan za vrednost nepremičnin v Trenti). Da je to res, tožilstvo dokazuje z dejstvom, da za kupljene parcele ni bilo narejeno cenitveno poročilo ali kakšna druga analiza, ki bi upravičevala nakup in ceno. Prav tako je bil nakup opravljen brez vednosti Imosovega nadzornega sveta.
Janša naj bi h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic odločilno prispeval s tem, da je denar, ki ga je dobil od Eurogradenj, nakazal Imosu kot del kupnine za stanovanje. Gantar naj bi pomagal tako, da je dal na razpolago račun Eurogradenj, na katerega so bila nakazana Imosova sredstva za nakup Janševih nepremičnin. Denar je nato nakazal na Janšev račun, Imosu pa parcele prodal za nesorazmerno visoko kupnino. Tako naj bi skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in Imosovim nakupom Janševih nepremičnin, katerih nesorazmerna vrednost se je nato vštela v kupnino za stanovanje.
Naj dodamo, da Imos zdaj prodaja nekdanje Janševo zemljišče. Zanimivo je, da se je za to odločil skoraj desetletje po nakupu in le štiri mesece po tistem, ko je policija vložila ovadbo zaradi domnevno spornih poslov med Imosom in Janšo. Za kmetijsko zemljišče bi radi iztržili 149.000 evrov. Morda zato, da bi imelo tožilstvo težje delo pri dokazovanju, da je bil Imos v poslu oškodovan oziroma da je Janša z njim pridobil kakšno korist.
