»Mehka« prisilna privedba
»Ob oklicu obravnave, za katero je bila odrejena prisilna privedba priče Uroša Geriča, ki se prejšnjega naroka brez opravičila ni udeležil, je sodnik ugotovil, da je bil nanjo priveden Uroš Gerić, ki ne prebiva na naslovu, na katerega je bilo vročeno vabilo priči Urošu Geriču. Razlikovala sta se tudi rojstna datuma navedenih oseb. Do napake v identiteti oseb je očitno prišlo, ker je sodna zapisnikarica, ki je izvrševala sodnikovo odredbo za privedbo, spregledala podatka o tem, na kateri naslov je bilo pred tem priči vročeno vabilo in dodaten podatek o njegovem rojstnem datumu. Namesto tega je pogledala v centralni register prebivalstva, iz katerega pa je pridobila podatke za napačno osebo,« nam je zaplet potrdila predstavnica okrajnega sodišča Tina Hrastnik.
Tako so policisti na sodišče prisilno privedli napačnega človeka, ki pa je »opravičilo sodišča sprejel z razumevanjem«, pojasnjujejo na sodišču. Najbrž tudi zato, ker so se policisti odločili za tako imenovano »mehko« prisilno privedbo. Presenečenega Gerića so že dan pred sojenjem poklicali in obvestili, da mora na sodišče, naslednji dan pa niso odšli ponj na njegov dom, temveč ga je policistka pričakala pred sodiščem in ga zgolj pospremila v sodno dvorano. Tako mu vsaj niso trkali na vrata doma in ga z roko pod pazduho vpričo presenečenih sosedov strpali v marico.
Upravičeni do povračila stroškov
Evidence o tem, koliko prisilnih privedb neodzivnih obdolžencev ali prič odredijo vsako leto in kako pogosto pri tem prihaja do napak, na ljubljanskem okrajnem sodišču ne vodijo. Zatrjujejo pa, da so tovrstni zapleti zelo redki, saj policiste usmerjajo na podlagi podatkov v kazenskem spisu, po potrebi pa podatke dodatno preverjajo še v centralnem registru prebivalstva. Tako je šlo v omenjenem primeru predvsem za lapsus strojepiske in ne sistemsko napako sodišča. Tudi sicer je sama odprema nalogov za privedbo, ki jih odredi sodišče, v pristojnosti strojepisk.
Če do napake pride, je sodišče dolžno oškodovanca podučiti, da lahko zahteva povrnitev stroška zaradi izgube dohodka. Tudi delodajalec lahko vloži refundacijo za nadomestilo izpadlega dohodka, o čemer mora sodišče odločiti z uradnim sklepom.
