Veršič je 9. februarja 2009 dobil poziv, da se mora zglasiti v zaporu na Dobu, kjer bi moral začeti prestajati dveletno zaporno kazen. Obsodili so ga zaradi goljufije z nepremičninskimi posli. Ustanovil naj bi namreč podjetje za gradnjo ekoloških hiš v Bosni, nakar je nekdo hotel od njega odkupiti tehnologijo za takšne hiše. V zameno za kupnino, šlo naj bi za več kot 800.000 evrov, pa kupec ni dobil ničesar.
Najprej napovedal gladovno stavko
Veršič se je na vse kriplje trudil, da mu še ne bi bilo treba v zapor. Pošiljal je pozive na različne konce, med drugim na ministrstvo za pravosodje, a neuspešno. Enajstega februarja se je oglasil tudi v uredništvu časnika Večer in novinarki Vesni Lovrec razložil, kakšna krivica se mu dogaja. Povedal je, da goljufije ni zagrešil, in opisal, kako načrtuje projekt gradnje ekoloških solarnih hiš, da je z murskosoboško občino že podpisal neki dogovor in da bi s svojim projektom Sloveniji zagotovil 50.000 delovnih mest – namesto tega pa bo moral za zapahe. V protest je napovedal gladovno stavko, nato pa se poslovil.
Toda naslednji dan je še enkrat poklical Lovrečevo, tokrat z bolj grozečo novico. »Preklicujem gladovno stavko, ker je to premila oblika opozorila. Ne bom dovolil, da bi me v zaporu tehtali kot prašiča in opazovali, koliko sem med stavko shujšal. Povem vam, da imam v avtu bombo in jo bom tudi sprožil, če mi ministrstvo za pravosodje še danes ne bo odgovorilo na vprašanja, ki sem jih pred dnevi naslovil nanj. Kje bom to storil, boste izvedeli pravočasno, še prej pa se bom prepričal, da ne bom ogrozil življenja drugega,« je dejal novinarki, ki je nemudoma obvestila policijo.
Okoli 11. ure je Veršič s svojim audijem že zapeljal na pločnik pred poslopjem parlamenta v središču prestolnice. Policistki, ki ga je prišla vprašat, kaj počne, je dejal, da ima v avtu bombo, da bo vse zažgal in naj se raje odstrani. Nekaj časa je še ostal tam, potem pa odpeljal v smeri Prešernove ceste. V bližini predsedniške palače so ga policisti ustavili, pogajalcu pa ga je uspelo pregovoriti, da je kolikor toliko mirno izstopil iz avta. V njem niso našli nobene bombe, je pa imel kantico s 3,3 litra motornega bencina in vžigalnik.
Ni vedel, kaj počne
Veršič je v zagovoru na glavni obravnavi in v preiskavi povedal, da je bil takrat v hudi stiski, ker se je vse zgrnilo nanj. »Niti nisem vedel, kaj počnem,« je med drugim izjavil. Rekel je, da je mislil škodovati sebi in nobenemu drugemu ter da je bil takrat, ko je odpeljal izpred parlamenta, namenjen v zapor na Dob. A so mu pot presekali policisti. Na vprašanje, zakaj je kupil bencin, je planil v jok in odvrnil, da ni dobro odreagiral. Na vprašanje, zakaj je imel vžigalnik, pa je odgovoril, da ga ima vedno v avtu. »Ne vem, zakaj, nimam pojma,« pa je obtoženi, ki je medtem že odsedel dveletno kazen, odgovoril, ko so ga pobarali, zakaj se je sploh pripeljal do zgradbe državnega zbora.
Zaslišali so tudi Vesno Lovrec, ki je povedala, da je bila z Veršičem na telefonski zvezi tudi takrat, ko je bil že pred parlamentom. Med drugim ji je takrat dejal, da je njegov avto tempirana bomba. Že ko jo je prvič poklical, je imela novinarka občutek, da na neki način izsiljuje, da bi dobil priložnost predstaviti svoj projekt solarnih hiš in mu tako še ne bi bilo treba na prestajanje kazni. Po drugi strani pa je iz njega vel resnično velik obup, je povedala Lovrečeva. Da bo grožnje uresničil, pa mu ni verjela.
