»Ponesrečenca so prinesli na površje, nudijo mu nujno zdravstveno pomoč,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila reševalna služba. Pri vhodu v jamo na 1800 metrov nadmorske višine so bili v pripravljenosti zdravniki, da pomagajo 52-letnemu ponesrečencu.
Poškodovale so ga padajoče skale
Westhauserja so 8. junija kilometer pod zemljo v najgloblji nemški jami poškodovale padajoče skale, tako da se sam ni mogel vrniti na površje. Jamar je dobil poškodbe glave in prsnega koša, njegovo zdravstveno stanje pa naj bi bilo sicer stabilno.
Reševalci so poškodovanega jamarja skozi ozke vertikalne prehode v jami nosili več dni, nato pa ga dvignili na površje.
Pri reševanju so sodelovali jamarski reševalci iz Nemčije, Avstrije, Švice, Hrvaške in Italije. Pomoč so ponudili tudi slovenski reševalci, v pripravljenosti je bilo 38 reševalcev, ki pa v akcijo niso bili vključeni. V njej je sodeloval le slovenski zdravnik reševalnega centra Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije iz Sežane Rok Stopar.
Izredno zahtevno reševanje
Kot je danes za STA povedal namestnik vodje Jamarske reševalne službe Slovenije Maks Merela, je bilo reševanje izjemno zahtevno zaradi velikih globin. »Reševanje je primerljivo tistemu leta 1990 v Černelskem breznu na Kaninu. Nemško brezno ima namreč vse tisto, kar podaljšuje čas reševanja, od velikih globin, vode, blata, ozkih prehodov in rovov do nizkih temperatur,« je povedal Merela.
Slovenski reševalci bi bili po njegovem mnenju kos tako zahtevnemu reševanju, vendar bi bili učinkovitejši in hitrejši ob sodelovanju sosednjih jamarskih reševalnih služb s Hrvaške in iz Italije. Zato so pred leti izvedli evropsko podprt projekt, kjer so na skupnih reševalnih vajah poenotili sisteme in tehniko reševanja, tako da so s hrvaško reševalno službo sedaj kompatibilni.
