Voda prihaja tudi iz podtalnice
V torek je visok vodostaj v Planini začel ogrožati sedem hiš. 30 vojakov je s pomočjo gasilcev napolnilo 250 vreč s peskom in jih namestilo ob ogroženih hišah. Predsednik Gasilske zveze Postojna Marko Simšič je za STA dejal, da je voda naraščala izjemno hitro. Tako hitrega naraščanja vode po njegovih besedah ne pomnijo niti najstarejši prebivalci Planine. Simšič meni, da je do tega prišlo zaradi taljenja žledu, ledu, snega in deževja, saj se voda v Planinskem jezeru akumulira iz več strani.
Poleg površinske vode, ki se nabira na Planinskem polju zaradi padavin, voda prihaja tudi iz podtalnice, na polje pa priteka tudi z okoliških hribov. Tako je gladina v noči iz torka na sredo naraščala tudi do pet centimetrov na uro. Kot je še dejal Simšič, z vrečami vdora vode niso preprečili, ampak so zgolj onemogočili, da bi v kleti prišla umazanija, kot sta pesek in blato.
Iz vasi le s čolni
Mirno niso spali niti prebivalci Jakovice v občini Logatec. Voda je ponoči začela zalivati še edino cesto, ki je Jakovico povezovala z Lazami in preostalim svetom. Predstavnik Civilne zaščite v občini Logatec Damjan Barut je za STA povedal, da je voda v torek zvečer hitro naraščala in začela zalivati cesto Jakovica-Laze, gasilci pa so z nasipi uspeli cesto zavarovati, hiše pa za zdaj niso ogrožene.
Take sreče pa niso imeli prebivalci Šmarate v Loški dolini. V jutranjih urah je voda začela zalivati povezovalno cesto Šmarata-Kozarišče, zato so krajani svoje avtomobile prepeljali v vas Kozarišče, do koder se sedaj lahko pripeljejo le s čolni. Župan občine Loška dolina Janez Komidar je za STA še povedal, da gasilci stanje na terenu nadzorujejo in vsaki dve uri naredijo obhod.
Velik plaz ogroža tri hiše
V Florjanu pri Šoštanju se je ponoči sprožil velik plaz, ki je zasul hlev. Živali gasilcem ni uspelo rešiti. Sicer plaz ogroža tri stanovanjske hiše, njihovi stanovalci, med njimi je tudi starejše nepremična gospa, pa so se s pomočjo gasilcev že izselili, so sporočili iz celjskega centra za obveščanje.
Šoštanjski župan Darko Menih je v izjavi za medije dejal, da razmere na terenu rešujejo gasilci in delavci. Od zgodnjih jutranjih ur so na terenu tudi gradbinci, ves čas pa je navzoč tudi geolog Andrej Blažič, ki odreja, kako naj potekajo dela.
Po bregu nad hišami je spolzelo več kot 1000 kubičnih metrov zemlje, veliko jo je nanosilo v same objekte, ogromno pa na cesto pod hišami. Zemlja še vedno drsi, zato čaka vse delavce na terenu še ogromno dela, so sporočili s šoštanjske občine.
Padavin je bilo nekaj manj od napovedanega
Kot je za STA pojasnil vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na Mestni občini Ljubljana Robert Kus, je bilo ponoči in danes dopoldne padavin nekoliko manj od napovedanega. Ljudem so sicer že v torek zvečer za vsak slučaj razdelili protipoplavne vreče, vendar večje število hiš ni poplavljeno, zato tudi črpanje ni bilo potrebno.
Ker so padavine že ponehale, je tudi vodostaj Ljubljanice začel stagnirati. Bi se pa utegnile razlivne površine na Ljubljanskem barju danes še nekoliko dvigniti in potem v četrtek upadati. Nekatere hiše imajo težave z visoko podtalnico, sicer pa ta trenutek po Kusovih besedah ni hudega in tudi ne gre pričakovati, da bi voda zalila večje število hiš.
Težave zlasti na območju Zaplane
Problem je predvsem na območju Zaplane, kjer približno sto hiš še ostaja brez redne oskrbe. Okrog 60 hiš se oskrbuje z lastnimi agregati, za preostale pa skrbijo gasilci z 20 agregati. V vsaki hiši si lahko sedaj že zagotovijo daljše napajanje, vendar pa se po 12 dneh brez redne oskrbe z električno energijo ljudje vendarle srečujejo s številnimi težavami.
Medtem ko so številne ceste po državi, ki so bile prejšnje dni zaprte zaradi podrtega drevja, že prevozne, pa je danes nekaj cest zaprtih zaradi poplavljenih cestišč. Tako so v osrednji Sloveniji zaprte ceste Črna vas-Podpeč, Bevke-Blatna Brezovica in Lipe-Podkraj, nekaj zaprtih cest je tudi na Notranjskem in na vzhodu države. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste so zaprte ceste Majšperk-Jurovci, Koprivnik-Kostanjevica na Krki, Rakov Škocjan-Podskrajnik, Unec-Planina in Planina-Laze.
Na Arsu opozarjajo na povečano poplavno ogroženost na kraških poljih in rekah. (Foto: Arso, 12. februarja ob 7.00 uri)
Na Agenciji RS za okolje (Arso) opozarjajo na povečano poplavno ogroženost na kraških poljih na območjih notranjskega in dolenjskega krasa. Poplavljena območja se bodo tam danes še povečala. Vodostaj na Planinskem polju pa se bo predvidoma približal najvišjim vodostajem iz dolgoletnega primerjalnega obdobja.
Reka Krka bo zaradi obilnih padavin čez dan še naraščala in lahko proti večeru poplavi tudi območja, ki ležijo višje od njenih običajnih razlivnih površin. Civilna zaščita za Dolenjsko in Belo krajino, ki višek poplavljanja pričakuje sredi noči, je zato prebivalce ob Krki pozvala, naj se na poplave ustrezno pripravijo.
Poveljnik CZ za Dolenjsko in Belo krajino Klemen Gorše je za STA povedal, da na poplavnih območjih lahko pričakujejo zapore cest in zalivanje kleti. Prebivalci na ogroženih območjih naj se na poplave pripravijo tako, da vrednejše predmete umaknejo v višje prostore ter poskrbijo za zalogo pitne vode in hrane.
Na območju Elektra Ljubljana brez električne energije še 5000 odjemalcev
Na številnih cestah po državi sneg in narasli vodotoki otežujejo promet. Nekatere ceste so zaradi tega tudi zaprte. Ovira v prometu so tudi podrta drevesa in električni drogovi, ki jih po ledeni ujmi še niso uspeli odstraniti. Brez električne energije iz omrežja je še nekaj tisoč odjemalcev, največ na območju Elektra Ljubljana, okoli 5000.
Po zadnjih podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je zaradi snega na cestišču prepovedan promet za priklopnike in polpriklopnike na cesti Godovič-Črni vrh-Col in na hrvaški strani mejnega prehoda Babno polje.
10 milijonov evrov le za povrnitev omrežij v prvotno stanje
Delavci Elektra Maribor imajo spet težave zaradi padcev drevja, ki so povzročili nove poškodbe na srednjenapetostnem omrežju. Potem ko so v torek uspeli skoraj povsem odpraviti težave, je ponoči brez napajanja ostalo okoli 3500 odjemalcev. Težave imajo predvsem v Oplotnici in Podplatu na bistriškem ter Limbušu, Rušah in Selnici na ruškem območju.
Kot so v podjetju uspeli oceniti doslej, je prizadete 250 kilometrov njihove elektrodistribucijske mreže in 4700 stojnih mest, najbolj prizadeta pa so območja Pohorja, Haloz, Kozjaka in Slovenskih goric. Deset milijonov evrov bi po prvih ocenah zadoščalo le za povrnitev omrežij v prvotno stanje, če pa bi želeli s polaganjem kablov bolj izpostavljenih daljnovodov v zemljo zmanjšati ranljivost omrežja, bi potrebovali nekajkrat več denarja in poenostavitve postopkov.
