Politika obveščena o neonacistih

»To je politizacija kazenskega pregona, napad na novinarstvo in medije,« je včeraj v čustvenem zagovoru dejala Delova novinarka Anuška Delić. V kazenskem procesu pred ljubljanskim okrajnim sodiščem ji tožilstvo očita, da je objavljala tajne podatke obveščevalno-varnostne agencije Sova. Tožilstvo je prepričano, da novinarka informacij ni mogla dobiti drugače kot od »neznane osebe« v Sovi. Soobtoženi Sebastjan Selan, nekdanji direktor Sove, je komentiral, da je proces »na pol političen« in da je očitno »nekdo želel, da sede na zatožno klop«. Njemu se članki Delićeve iz decembra 2011 o neonacistični skupini Blood and Honour ter njenih povezavah s stranko SDS niso zdeli sporni, saj v njih ni bilo ničesar takšnega, česar ne bi novinarka mogla izvedeti brez Sove.

Neonacisti med nami

Na sojenju je Delićeva tožilko Andrejo Žvanut opozorila, da bi tožilstvo pregon lahko ustavilo. »Smešno je, da sem danes na zatožni klopi jaz, ne pa tisti, ki so zlorabili državne organe, katerih prva naloga je delovanje v interesu skupnosti,« je nadaljevala. »Tu ni tistih, ki že najmanj od leta 2010 gledajo stran, čeprav so zelo dobro seznanjeni z delovanjem neonacistične organizacije Blood and Honour. Smešno je, da pred sodnikom ležijo članki o neonacistih, namesto da bi pred njim stali tisti, ki so vedoma dopustili, da se taisti posamezniki infiltrirajo v varnostno najbolj občutljive državne sfere, kot sta policija in vojska.« Delićeva je na sojenju opozorila, da politika ni ukrepala, četudi je vedela za delovanje neonacistične skupine in posameznikov, o katerih je pisala v Delu in o katerih so pisali tudi drugi mediji. Informacije, objavljene v medijih, so se potrdile tudi v dokazih – dokumentih Sove –, ki jih je proti njej predložilo tožilstvo. Sama, je zatrdila, pa teh informacij ni pridobila od Sove, ampak s preiskovanjem javno dostopnih baz podatkov na internetu ter v pogovorih z novinarskimi viri. »V času preiskovanja slovenskih neonacistov nisem niti videla, niti brala, niti držala v rokah dokumentov Sove. Prav tako nisem bila na nikakršen način opozorjena ali obveščena, da operiram s tajnimi podatki,« je izjavila.

Javno dostopne strani

Podatki o delovanju neonacistov, ki so jih imeli tudi na Sovi in v političnem vrhu države, so bili med drugim dostopni na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Tudi če so bili podatki že izbrisani, jih je mogoče z računalniškimi orodji obnoviti, je posebej poudaril tudi sodnik Marko Češnovar. »Če lahko navadna novinarka z okrnjenimi preiskovalnimi metodami nabere iste informacije kot obveščevalno-varnostna agencija z vsem svojim aparatom in zmogljivostmi, potem se je treba vprašati, kakšno agencijo imamo.«

Selan, ki mu tožilstvo očita, da Delićeve ni ovadil, je povedal, da v dveh mesecih po objavi člankov niso zaradi objave zaznali nikakršnih motenj v delovanju Sove. Potem pa ga je februarja 2012 Janševa vlada že zamenjala. Novi direktor Damir Črnčec je bil z vsem seznanjen ob primopredaji, a je kljub temu trajalo še štiri mesece, preden je proti njemu podal kazensko ovadbo, je sarkastično pripomnil Selan. Sojenje se bo v sredo nadaljevalo v tajnosti, saj bodo zaslišane priče, tožilstvo pa bo kot dokaze predložilo tajne dokumente.

Sojenje