Na policiji so za časnik potrdili, da je bila ovadba podana že junija, pristojna državna tožilka pa da primer še proučuje. Kdo točno je osumljen, na ministrstvu niso vedeli povedati, saj kazenske ovadbe niso prejeli, po neuradnih informacijah Dela pa gre za vodjo sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine Alenko Colja.
Ovadba ne daje odgovora na to, kje so podpisi izginili
Ovadba se po Gorenakovem mnenju »očitno« ne nanaša na to, da so podpisi izginili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), temveč na to, da je omenjena uslužbenka liste s podpisi po delovnem času pustila na svoji delovni mizi in jih ni zaklenila v omaro.
»To je torej vsebina kazenske ovadbe in nikakor ne gre za to, da bi omenjeni uslužbenki policija dokazovala, da jih je namenoma ali po čigavem naročilu kakorkoli odtujila,« je zapisal Gorenak, ki je sicer na dopustu v tujini.
Zato po Gorenakovem mnenju tudi kazenska ovadba zoper omenjeno uslužbenko, tako kot ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije, upravne inšpekcije in informacijske pooblaščenke, ni dala odgovora na vprašanje, kje so referendumski podpisi izginili.
Virant ne verjame v politično ozadje zgodbe
Slednja je po pisanju časnika oktobra lani od služb DZ prevzela dokumentacijo s podpisi za začetek referendumskega postopka, ki jih je v DZ vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, in kot vodja sektorja določila 28 uslužbencev, ki so preverjali pravilnost in verodostojnost prejetih podpisov.
Posledica dolgoletnih šlampastih postopkov
Kot je pred današnjo sejo vlade pojasnil minister za notranje zadeve Gregor Virant, se ovadba nanaša na kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, kar »očitno pomeni, da ne gre za neko naklepno kaznivo dejanje in verjetno tudi ni šlo za neke politične pritiske«, zato zanj to ni »kakšna posebej nova okoliščina«.
Na vprašanje, ali bodo zoper uslužbenko uvedli kakšne sankcije, je Virant odgovoril, da je po njegovem mnenju zgodba s podpisi predvsem posledica »dolgoletnih šlampastih postopkov«, za kar da bi težko krivili eno uslužbenko, ki je delala tako, kot se je prej delalo že 20 let. Odločitve policije ni želel podrobneje komentirati, ker da tudi vsebine ovadbe ne pozna, prav tako pa je zadeva v rokah tožilstva. Če bi se kadar koli za katerega koli uslužbenca izkazalo, da je storil kaznivo dejanje, pa avtomatično sledi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je še poudaril minister.
Žrtev pritiskov nadrejenih
Nasprotno pa se prepričani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), znotraj katere deluje Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije. »Kdorkoli je to storil, tega zagotovo ni izvedel na lastno roko, ampak je dobil navodila nadrejenih. Dokazov za to sicer nimam, a sem prepričan, da je policija našla zgolj žrtev pritiskov,« je dejal generalni sekretar ZSSS Milan Utroša. Slednji je tudi prepričan, da je za zaplet odgovoren takratni notranji minister Vinko Gorenak. Ta podrobnosti primera za Delo ni želel komentirati, saj da je na dopustu in podrobnosti kazenske ovadbe še ne pozna.
V omenjenem primeru je bilo sicer izvedenih več preiskav. Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise, kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Tudi svet Komisije za preprečevanje korupcije je ugotovil, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kje so bili listi izgubljeni in ali so bili morebiti odtujeni. Inšpektorat za javno upravo pa je ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na MNZ.
Interni nadzor v omenjenem primeru je izvedlo tudi samo ministrstvo, vendar krivca za izginotje 36 listov s podpisi ni odkrilo. Primera se je lotila tudi policija, ki je zdaj v zadevi podala kazensko ovadbo.
