Nižje kazni mu ni mogel odmeriti, ker gre vendarle za težko kaznivo dejanje, s katerim je Korošec, ko je odredil plačilo fiktivnih računov, podjetju Rhydcon pridobil za 179.916 evrov premoženjske koristi. Unior je na sodišču že vložil zahtevek, da Rhydcom ta denar vrne.
S prstom pokazal na Center Naložbe
Gorazd Korošec je bil predsednik uprave zreškega Uniorja skoraj deset let. Ko je prišlo na dan, kako je nakazoval denar Rhydcomu, so ga 17. avgusta lani razrešili z vodilnega mesta in ga imenovali za pomočnika uprave za strateške zadeve. Na včerajšnjem naroku za izrek kazni je večkrat poudaril, da se s svojim protipravnim dejanjem, ki ga ne bo nikoli več ponovil, ni želel okoristiti. »Sledil sem samo interesom družbe Unior,« je dejal Korošec.
Unior je leta 1993 skupaj s tujim partnerjem ustanovil podjetje Rhydcon, ki proizvaja spojne elemente za hidravliko. Da bi se ubranili sovražnega prevzema, je Rhydcon pri Banki Celje najel okoli 530.000 evrov posojila, s katerim je dokapitaliziral Unior in ga rešil pred »tajkunskimi napadi«.
Korošec je pri tem omenjal Center Naložbe, ki naj bi že kopičil njihove delnice in naj bi jim predstavljal resno nevarnost. Težave so se začele v letih 2008 in 2009, ko se je pojavila kriza in ko sta se tako Unior kot Rhydcon srečala z velikim upadom naročil. Večinski solastnik Rhydcona je na pomoč priskočil tako, da je povečal obseg naročil, Unior pa se je obvezal, da bo Rhydconu pokril stroške obresti za posojilo, najeto pri Banki Celje.
Podpisal šest fiktivnih računov
Da bi se izognili dokapitalizaciji, je Korošec odobril in podpisal šest fiktivnih računov za dela, ki jih Rhydcon ni nikoli opravil. Podpisal je torej dokumente z lažno vsebino in na tak način omogočil, da je Unior podjetju Rhydcon nakazal skoraj 180.000 evrov. Če poenostavimo, so s tem »kompenzirali« plačilo stroškov obresti, ki bi jih tudi sicer morali poravnati, vendar nikakor ne na tak način. Ker je šlo za isti znesek, je Korošec še vedno prepričan, da nihče ni bil oškodovan, seveda pa priznava, da je bil tak postopek protipraven.
Sodnik je včeraj opozoril, da gre za nesprejemljivo in nevarno prakso ter da bi Korošec moral poiskati zakonito pot. Če ne bi šlo drugače, bi se lahko vendarle odločil tudi za dokapitalizacijo podjetja, česar pa ni storil. Ker se je nekdanji predsednik uprave prijavil sam, ves čas korektno sodeloval s policijo, prijavil domnevnega izsiljevalca Vladimirja Voduška in ne nazadnje priznal krivdo, ni bilo nobenih stroškov sodnega postopka. Korošec, ki bo moral tako plačati samo 240 evrov sodne takse, je včeraj dejal, da se na sodbo ne bo pritožil. Ker je enako napovedala tudi tožilka Petra Apšner, bo sodba prihodnji teden verjetno že pravnomočna.
