Tudi reševalci poškodujejo in rešijo
Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) med najpogostejšimi strahovi pri pomoči ponesrečenim opažajo bojazen pred napačnim ravnanjem, strah pred okužbami in celo strah pred tožbo poškodovanega. Pomemben dejavnik je tudi občutek o pomanjkanju znanja (in seveda izkušenj), ki je pri voznikih delno tudi posledica neobnavljanja veščin s tečaja prve pomoči. Inštruktor varne vožnje Brane Legan opaža, da postopki prve pomoči voznikom skozi leta zbežijo iz spomina. »Med mladimi vozniki, ki so obvezni tečaj prve pomoči opravili pred relativno kratkim časom, je zavedanje pomena prve pomoči bistveno večje kot pri drugih voznikih. Mladi vozniki so bolj samozavestni in tudi bolj vešči pri nudenju prve pomoči, saj je njihovo znanje še sveže,« pravi Legan.
Dr. Štefan Mally, predstojnik oddelka nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, pa opaža, da so državljani kljub vsemu vedno bolj ozaveščeni in pripravljeni pomagati. Vsaj v primeru srčnega zastoja, kjer so pred desetletjem občani na pomoč priskočili v enem od desetih primerov, zdaj pa se to zgodi že v treh ali štirih od desetih primerov. Ob prometnih nesrečah je situacija za občane lahko še precej bolj stresna, saj gre za dogodek v prometu, zaradi česar so ogroženi tudi sami, hkrati pa izmaličena pločevina in hude vidne rane sprožijo še večje občutke strahu.
A kot razlaga Mally, je predvsem pri najhujših poškodbah strah odveč, saj je že vsakršna pomoč dobrodošla. »V kolikor se človek duši, ga je treba položiti v pravilen položaj (na bok, op. p.). V tem primeru ni treba toliko skrbeti za druge poškodbe, denimo za poškodbe hrbtenice, saj se bo ponesrečeni sicer v dveh minutah zadušil,« pravi dr. Mally. Seveda je vedno treba biti previden, toda v opisanem primeru, ko gre za življenje in smrt, je ponesrečenca enostavno nujno treba obrniti. Podobno je s hudimi krvavečimi ranami, na katere je treba močno pritisniti, da se krvavitev ustavi. Ne glede na ostale okoliščine. Tudi pri oživljanju – masaži srca je treba biti odločen. Na prsni koš je treba pritiskati močno, pet do šest centimetrov globoko. Ob kakovostni masaži, ki jo denimo izvajajo usposobljeni reševalci, praviloma vedno poči nekaj rebrnih kosti. A le takšna masaža srca je lahko uspešna.
Tožbe so urbani mit
Mally se strinja, da »prastrah« v obliki bojazni, da bi s pomočjo ponesrečencu povzročili še večjo škodo, pri ljudeh še vedno obstaja, vendar se po njegovem mnenju stanje izboljšuje. Tudi tečaji prve pomoči so postali bolj smiselni: »Tečaji so bolje organizirani. Včasih je bilo bolj bistveno, da je povoj lepo povezan, zdaj pa je več poudarka na resnično bistvenih situacijah: kako ustaviti hudo krvavitev, kako človeka položiti v pravi položaj,« opaža predstojnik oddelka nujne medicinske pomoči in dodaja, da bi bila obvezna redna obnavljanja znanja prve pomoči, četudi zgolj v obliki ene šolske ure na leto ali dve, vsekakor dobrodošla. Prav strah pred napačnim ravnanjem zaradi neznanja in neizkušenosti je namreč tudi po podatkih generalne policijske uprave ena glavnih ovir pri nudenju prve pomoči, ki je po zakonu o pravilih cestnega prometa obvezna, saj za določene situacije izogibanja pomoči kazenski zakonik predvideva sankcije. Večkrat je mogoče slišati tudi, da se lahko občan, ki priskoči na pomoč, na koncu celo znajde pred odškodninsko odgovornostjo, če njegova pomoč ni optimalna oziroma če poškodovanca med nudenjem prve pomoči kakorkoli poškoduje. A dr. Štefan Mally pravi, da gre za urbani mit, ki po nepotrebnem odvrača ljudi od pomoči: »Tožbe poškodovanega zoper človeka, ki mu je priskočil na pomoč, še ni bilo. Spomnim pa se tožbe zoper zdravniško osebje, ki je nudilo prvo pomoč, ampak je tudi ta padla.«
