Naglič je decembra 1992 pri komaj 18 letih ubil svojega 25-letnega strica. Sprla sta se v lokalu, Naglič je šel domov po nož in ko se je vrnil, je sorodnika večkrat zabodel. Ko je zamahnil zadnjič, je nož pustil v truplu. Na sojenju so ocenili, da je bil bistveno zmanjšano prišteven, in obsodili so ga na štiri leta zapora, nato kazen znižali na tri leta in pol ter ga na koncu po dveh letih izpustili. Maja leta 2002 je ubijal drugič, tokrat se je spravil nad očima. Doma ga je s kuhinjskim nožem najprej zabodel v trebuh, ko je nesrečnež začel bežati, pa se je pognal za njim in ga nato še šestkrat zabodel. Tudi tokrat je nazadnje nož zarit do ročaja pustil v žrtvi. Spet je bil v usodnem trenutku bistveno zmanjšano prišteven, a so ga tokrat obsodili na deset let zapora.
Naročil je, naj reče, da je hotela narediti samomor
Izza rešetk je prišel maja lani. Okoli novega leta je spoznal odvisnico Jeleno K. B., postala sta par in tudi hitro zaživela skupaj na Cegelnici pri Naklem. A v njuni zvezi očitno niso cvetele rožice. Sredi letošnjega aprila je Naglič pripeljal prijateljico v zdravstveni dom s 15 centimetrov dolgo vreznino na vratu in pet centimetrsko na roki, tako da so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Rekla je, da se je poškodovala sama. Štirinajst dni pozneje pa je prišla v metadonsko ambulanto z zlomljenim nosom in vsa v modricah. Naglič je takrat na vso silo hotel v ambulanto in povzročil tak nered, da je zdravnica obvestila policijo.
Takrat je Jelena K. B. priznala, da ji je že večkrat grozil in jo tepel, prvič že dva tedna po tistem, ko se je preselila k njemu. Žugal je, da bo ubil njo, njeno mamo in sestro, če ga bo zapustila, jo zmerjal, z nožem porezal po vratu, brcnil v bok, udaril v obraz, enkrat v lokalu pa tudi lasal in ji zlil pivo na glavo. Priznala je tudi, da si ran na vratu in roki izpred dveh tednov ni povzročila sama. Naveličana njegovega vedenja mu je takrat rekla, da hoče domov, on pa je začel groziti in zamahovati z nožem. Prvi zamah je z roko prestregla, z drugim pa jo je zadel v vrat. Pozneje je na sodišču izvedenec izjavil, da ji le po naključju ni prerezal sapnika in vratno žilnega snopa, kar bi bilo zanjo usodno. Zjutraj se je vsa zmedena zbudila na domači postelji, Naglič pa je v joku razložil, kaj je storil in da ji je nato dvignil noge in z brisačo obvezal vrat, da ne bi izkrvavela. Ko jo je peljal k zdravniku, ji je naročil, naj pove, da je hotela narediti samomor. Ubogala je, ker ga je imela rada in ker je mislila, da »bo že bolje«.
Umora takoj priznal in se pokesal
Obtoženi je vse to na sodišču zanikal, menda jo je le enkrat v lokalu potegnil za lase in klofnil. »Če bi jo napadel z nožem, ne bi bila več živa,« je izjavil. Tudi njegov zagovornik je višje sodnike opozoril, da ji ne bi ustavil krvavitve, poskrbel za prevoz do zdravnika in je redno obiskoval v bolnišnici, če bi ji hotel vzeti življenje. Poudaril je tudi, da je Naglič v preteklosti oba umora takoj priznal in se pokesal, prav tako je imel takrat drugačen »modus operandi«. Tožilka Irena Kuzma je odgovorila, da priznanje umorov še ni dokaz, da tokrat ni kriv. To, da se je partnerka šele kasneje odločila za prijavo, pa kaže le na njeno podrejenost obtožencu zaradi nasilja, je opozorila.