Finančna izvedenka je v pričanju pojasnila, da je konec leta 2003, ko je bila Hranilno-kreditna služba (HKS) Sicura že v stečajnem postopku, v približno 10 od 327 primerov prišlo do prenehanja plačevanja posojil, medtem ko so ostale stranke kljub stečajnemu postopku nadaljevale s plačevanjem. "Glavnina strank je redno plačevala obroke posojila," je dejala.

Izvedenka je prepričana, da bi bila v času, ko je Gorše kot stečajni upravitelj terjatve prodal, bolj smiselna njihova izterjava. "Večina strank je bila zelo odzivnih in je bila pripravljena odplačevati posojila. Niso pa bila posojila zavarovana," je poudarila.

Odvetnik Emil Zakonjšek je dejal, da je pri sodnem naročilu izdelave izvedenskega mnenja očitno prišlo do nesporazuma, saj izvedenka ni ocenila, kakšna bi bila verjetnost, da bodo vse terjatve poplačane. S tem se je strinjal tudi obtoženi Gorše, ki je danes dejal, da ko izvedenka govori o rednem plačevanju, pravzaprav govori o rednem plačilu obresti, ne pa tudi obrokov posojila.

Zaradi nejasnosti je sodnica Dejana Fekonja finančni izvedenki naročila dopolnitev mnenja, za to pa ji je dala dva meseca časa. Tožilec Edvard Ermenc je na naroku predlagal izvedbo grafološkega mnenja glede domnevno spornih podpisov Šušteršiča na nekaterih listinah. Obramba predlogu tožilca ni nasprotovala, so pa zagovorniki poudarili, da gre za nepotreben predlog, s katerim želi tožilec zavlačevati postopek.

Obtožnica Goršeta premeni kaznivega dejanja zlorabe položaja pri vodenju stečaja HKS Sicure, Jožeta Šušteršiča, ki je kupil terjatve HKS Sicure, pa obtožnica bremeni napeljevanja k zlorabi položaja.

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, a tega ni storila. V začetku leta 2004 pa je Gorše terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Šušteršiču. Ta je nato leto kasneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.

HKS Sicura je septembra 2002 sprejela sklep o likvidaciji, oktobra istega leta je bil nad njo z odločbo Banke Slovenije začet postopek prisilne likvidacije zaradi oviranja nadzora po zakonu o bančništvu, še istega leta pa je šlo podjetje v stečaj. V stečajnem postopku, ki je potekal deset let, je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.