Spomnimo, da je družba RTC Golte leta 2002 s podjetjem Teufelberger sklenila pogodbo, po kateri naj bi avstrijski strokovnjaki zamenjali dotrajane nosilne vrvi. Takšna dela so opravljali v Avstriji in v tujini, tako da so imeli z njimi dolgoletne izkušnje. Obdolženi Grechhamer, ki je bil v času nesreče odgovorni vodja del, danes pa je upokojenec z dva tisoč evri pokojnine, je v zagovoru povedal, da so po več kot 30 letih dela prvič doživeli nesrečo in da takšna dela niso nevarna, če se opravijo tako, kot je treba.
Zgrmela sedem metrov v globino
Dogovorili so se, da jim bo pomožna dela pomagalo opraviti osem delavcev iz RTC Golte. Med njimi sta bila tudi Mazej in Herlah, ki bi morala 9. oktobra 2002 zjutraj na delovišču na spodnji postaji Žekovec popraviti 72 ton težko protiutež, ki je bila nameščena okoli dva metra previsoko. Dela so bila namreč takrat že praktično končana, zato so tudi gradbeni oder odstranili. Kot piše v obtožnici, sta se delavca spustila v jašek, stopila na nezavarovano desno protiutež in začela demontažo varovalne potisne plošče nosilne vrvi. Ker za to delo nista bila usposobljena in ker ju nihče od odgovornih ni nadzoroval, sta naredila usodno napako. Odmontirala sta tudi glavno potisno ploščo, zato je nosilna vrv zdrsnila z nje, protiutež pa je skupaj z njima zgrmela sedem metrov globoko.
Višji državni tožilec Ivan Žaberl obdolženemu Friedrichu Grechhamerju očita, da kot odgovorni vodja del delavcem ni zagotovil varnega dela, da ni izdelal in sprejel pisne izjave o varnosti in da je dovolil, da so pomožni delavci brez nadzora izvajali posebno zahtevna vzdrževalna dela, za katera niso bili strokovno usposobljeni.
Delati bi morala po navodilih avstrijskih strokovnjakov
Obdolženi je vse očitke zavrnil. Pojasnil je, da takrat v Avstriji ni bilo treba izdajati pisnih navodil in da mu nihče ni omenil, da je v Sloveniji drugače. Vsako jutro so se sproti dogovarjali, kaj je treba narediti, in tako je bilo tudi usodnega dne. Trdil je, da ni vedel, da delavca nista strokovno usposobljena. »Povedali so nam, da so to usposobljeni ljudje. Glede na to, da so bili žičničarji, smo pričakovali, da to obvladajo,« je dejal v zagovoru.
Po njegovih besedah je delavca, ki sta se ponesrečila, izbral ravno Bernard Fricelj iz družbe RTC Golte, ki je bil obratovodja in hkrati odgovoren za varnost pomožnih delavcev. Nesreče ni videl, ker se je takrat odpravil na zgornjo postajo, je pa svojemu sodelavcu iz podjetja Teufelberger naročil, da se skupaj z delavcema spusti v jašek in občasno preverja njuno delo. Sodelavec mu je pozneje povedal, da jima je potem, ko sta opravila naročeno delo, rekel, naj prideta na malico, onadva pa sta, kot kaže, zaradi nevednosti, odmontirala še glavno potisno ploščo.
Tudi obdolženi Bernard Fricelj v času tragedije ni bil na delovišču, ker je moral v Velenje po službenih opravkih. Poudaril je, da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da bodo pomožni delavci delali izključno po navodilih avstrijskih strokovnjakov, ki so prevzeli vso odgovornost za delo. »Mi smo bili odgovorni samo za obratovanje žičnic, ne pa tudi za njihovo vzdrževanje,« je dejal obdolženi Fricelj, ki je še vedno zaposlen v RTC Golte.
