Planinskih in gorskih nesreč je bilo minuli konec tedna seveda več. O eni takih so v soboto poročali tudi z območja kranjske policijske postaje. Ekipo za helikoptersko reševanje v gorah so okoli 13. ure obvestili, da se je pri Črnem jezeru pri Komarči poškodoval otrok. Rečeno je bilo, da ima poškodovano nogo in ne more več hoditi. Ekipa je takoj poletela na kraj dogodka in dala prvo pomoč. Vse kaže, da je poškodbi botrovala neprevidnost, saj po besedah Bojana Kosa s kranjske policijske uprave otrok ni bil primerno opremljen za hojo v gorah.
Do sredine julija sedem mrtvih
Ravno zaradi takih in podobnih primerov se policisti v turistični sezoni, sploh pa avgusta, še posebej pozorno posvečajo preventivnim aktivnostim v gorah. V tem času je namreč višek planinske sezone, ko se v sredogorje in visokogorje odpravlja zelo veliko ljudi. Tako bodo policisti v prihodnjih tednih na območju Julijski Alp, Kamniško-Savinjski Alp in Pece obiskovalce gora seznanjali z nevarnostmi in pravilno opremo ter obutvijo pa tudi svetovali, kako se čim bolj varno gibati, kaj je dobro vedeti v primeru težav in podobno. Dejstvo je namreč, da je obisk gora lahko nevaren, če nanj nismo dobro pripravljeni, še bolj pa, če nimamo ustrezne opreme, ki je prilagojena zahtevnosti in značilnostim posamezne ture. Prihodnjo soboto se bosta po dva policista odpravila po planinski poti Kamniška Bistrica–Grintovec–Kamniška Bistrica (na območju ljubljanske policijske uprave) ter po poti Zadnjica–Prehodavci–Hribarce–Dolič–Zadnjica (novogoriška policijska uprava).
Po podatkih slovenske gorske reševalne zveze so morali letos, podatki veljajo do sredine tega meseca, v gorah in na težko dostopnih terenih opraviti 159 intervencij, od tega so v 25 primerih iskali pogrešane osebe. S helikopterjem so si pomagali 55-krat. Največ nezgod, 76 odstotkov, se je zgodilo med hojo po označeni poti, pri aktivnostih v zraku, plezanju in med hojo po brezpotjih. Med gorniki, ki so jih morali reševati, je bilo lažje poškodovanih 24, težje 31, umrlo jih je sedem. Največkrat se je nesreča zgodila zaradi slabe telesne in duševne pripravljenosti, pomanjkljive in neustrezne opreme, neusposobljenosti in pomanjkanja znanja o gibanju ter pravilni uporabi opreme pa tudi zaradi nepoznavanja poti in podcenjevanja trenutnih vremenskih razmer v gorah. Statistika kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvem mestu med vzroki za nesreče.
Dobri stari napotki
Sicer pa za varnost veljajo isti napotki kot vedno. Od tega, da je treba vzpon začeti dovolj zgodaj, da se izognemo popoldanskim nevihtam ali vročini, do tega, da se je treba natančno pozanimati o vremenu. Pa da mora biti vzpon prilagojen sposobnostim in zdravstvenemu stanju posameznika, seveda s primerno opremo. Bolj kot »solo« hoja je priporočljiva hoja s primernim spremljevalcem, obvezno po označenih planinskih poteh. O tem, kam gremo, moramo obvestiti domače, da lahko ukrepajo, če se ne vrnemo ob dogovorjeni uri. Seveda pa v primeru, da potrebujemo pomoč ali da pride do nesreče, pokličemo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na 113.
