Trojni umor v Fruškogorski ulici v središču Beograda je pretresel srbsko javnost. Devetega oktobra 1993 ob 2. uri zjutraj je storilec hladnokrvno iz bližine s strelom v tilnik umoril 37-letnega podjetnika Nebojšo Salatića, njegovo 23-letno partnerico Slavico Kovačević in 17-letnega nečaka.
Bogatega plena ni bilo
Srbska policija je po dveh letih prijela Radovana Joksića iz Zemuna. V preiskavi je priznal, da je ustrelil trojico. Dejal je, da se je četverica na kraj dejanja pripeljala s kombijem, v katerem sta počakala Nebojša Titelac in Aleksander Stanković, Žlender ter Joksić pa sta vstopila v stanovanjski blok in na hodniku počakala na žrtev.
Vendar Salatić ni prišel sam, temveč v spremstvu partnerice in nečaka. Žlender naj bi tedaj ukazal Joksiću, naj trojico likvidira. Joksić je vse ubil, nato sta preiskala stanovanje, vendar pričakovanega premoženja nista našla. Leta 2002 je bil Joksić pravnomočno obsojen na 40 let ječe, Žlendrov oče, ki je v Sloveniji preprodal Salatićevo zlatnino, pa je moral za rešetkami prebiti leto dni. Včeraj je Jeronim Žlender na sodišču trdil, da so policisti njegovo priznanje izsili s pretepanjem in grožnjami in da je bil po krivici kaznovan.
Titelac in Stanković sta bila obtožbe oproščena, ker se je izkazalo, da nista vedela, kako krut načrt naj bi pripravil Žlender. Ta se je že leta 1993 vrnil v Slovenijo in se tako izmaknil srbskim pravosodnim organom. Ko se je Srbija vključila v Interpolovo mrežo in izdala mednarodno tiralico, so ga slovenski policisti leta 2011 izsledili v Bistrici ob Dravi.
Sestra in partnerica njemu v bran
Na nedavnem predobravnavnem naroku je Žlender zavrnil možnost, da bi dejanje priznal in odsedel največ 18 let v zaporu. »Očitke kategorično zavračam in bom skušal dokazati svojo nedolžnost,« je včeraj ponovil obdolženi in napovedal, da bo pripravil obširen zagovor. Mariborska okrožna sodnica Tanja Rot je zatem prebrala njegov zagovor, ki ga je podal v preiskavi. »Izjave soobdolžencev so bile pridobljene pod prisilo in pritiskom, kasneje so svoj zagovor spreminjali, predvsem v mojo škodo, zato da bi zmanjšali lastno odgovornost,« je zapisal Žlender in dodal, da ga ne obremenjuje niti en verodostojen materialni dokaz.
V kritični noči ni bil v Fruškogorski ulici, pravi, o Joksiću pa je povedal, da je hudo duševno zbolel zaradi grozot, ki jih je doživel med služenjem vojske v času balkanske bratomorne vojne. »Nisem vedel, česa je Joksić zmožen. Če bi vedel, se z njim sploh ne bi družil,« je trdil. »Očitno se je med ropom zgodilo nekaj nepričakovanega.«
V tistem času je bila z Joksićem v razmerju Žlendrova sestra Nataša. »Bil je nasilen in razdražljiv, enkrat je izza pasu potegnil malo pištolo, prislonil mi jo je na sence in rekel, da bo ubil mene in mojega očeta,« je dejala sodnici Rotovi. Bratu verjame, da je nedolžen in da je obtožnica plod laži. V to je prepričana tudi Žlendrova partnerica Natalija C. To je podkrepila z navedbo, da je Alexander v Mariboru vsak delovnik prišel po njo v službo. A ta alibi ima pomanjkljivost: trojni umor se je zgodil v soboto.
Sojenje se bo nadaljevalo oktobra, ko bo Rotova znova vabila na pričanje Titelca in Stankoviča. Včeraj ju namreč ni bilo v Maribor.