Tožilka Ivanka Slana je na februarskem predobravnavnem naroku šokirala obtoženega Pajića, saj mu je v primeru priznanja krivde predlagala kazen devet let in šest mesecev zapora. Pajić je zatrdil, da ni kriv, in terjal sojenje. Ko je med včerajšnjo sklepno besedo tožilka ocenila, da si obtoženi zasluži še pol leta daljšo kazen, so Mariborčana z debelim kriminalnim dosjejem premagala čustva.
Pajić vztraja, da 23. oktobra lani ni hotel nikogar ubiti. Dejstvo je, da se je omenjenega dne zgodil hud prepir med Pajićem ter Belcem, Škofičem in Markom Tanevskim. Po prepričanju tožilke naj bi bil spor povezan z osvajanjem teritorija za preprodajo mamil. Vrhunec je nasilje doživelo okoli pol druge ure popoldne. Na makadamski poti v Miklavžu je četverica izstopila iz avtomobilov. Pajić je tam večkrat ustrelil s pištolo. Škofiča je zadel v levo golen in ga lažje poškodoval, Belca je ena krogla zadela v vrat, druga pa v desno golen, za kar si je Pajić prislužil tožilski očitek poskusa uboja.
Zašili 14 razpočnih ran
Belec, Škofič in Tanevski so strelca zatem obvladali in s pestmi obračunali z njim, Pajić celo trdi, da so po njem udarjali z velikim kamnom. Ker so ga hudo poškodovali (na glavi in po obrazu so mu morali zdravniki zašiti kar 14 razpočnih ran), si je trojica prislužila kazenske ovadbe. O tem, kako siloviti so morali biti Belčevi udarci s kamnom ali brez, kaže tudi dejstvo, da je v športno-borilnih krogih znan tekmovalec v slogu K-1.
Odvetnica Vlasta Županc je v včerajšnji sklepni besedi poudarila, da si njena stranka zasluži oprostilno sodbo ali kvečjemu sodni opomin. Po njenem prepričanju je namreč Pajić streljal v silobranu. Kot je v svojem zagovoru pojasnjeval obdolženi, naj bi se Belec zakadil vanj in ga zbil na tla. Ležeč na tleh je pograbil pištolo in večkrat ustrelil, ena krogla pa je zadela tudi Škofiča.
Tožilka je bolj verjela izpovedbam oškodovancev, ki so trdili, da jih je Pajić zasledoval, jih zaparkiral in izstopil iz avta s pištolo v roki. A dejanja uboja ni mogel dokončati, ker so mu oškodovanci izbili pištolo iz roke in ga nato pretepli.
Izpovedbam oškodovancev in Tanevskega ne kaže verjeti, je poudarjala Župančeva, ki je vse tri ovadila zaradi krive izpovedbe. Na sodišču je Belec med drugim trdil, da je Pajić ustrelil Škofiča, ko je ta še sedel v avtu. Izvedenec balistične stroke Gorazd Pezdir pa je ocenil, da takšnega streljanja ni bilo.
»V Miklavž so se peljali izključno z namenom, da obračunajo s Pajićem, ne pa da gredo na hamburger, kot so se izgovarjali,« je dejala odvetnica in opozorila, da je Pajićevo različico dogajanja potrdilo več prič. V zvezi s trditvami tožilke, da so se vpleteni sporekli pri razdelitvi teritorija za preprodajo prepovedanih drog, pa je poudarila, da v spisu o tem ni nobenega dokaza.
»Nisem Darko Šarić«
»Nisem Darko Šarić, nismo balkanski bojevniki, nobenega teritorija ni bilo,« je nazadnje dejal še Pajić in si z vklenjenimi rokami brisal solze z lica. Po njegovih besedah ga je trojica napadla, ker je pred tem prizadel Škofičev ego. Na miklavškem polju se je samo branil pred napadalci, je še potožil.
Očitno mu je uspelo prepričati petčlanski sodni senat. Popoldne je sprejel sodbo, po kateri je Pajić kriv zgolj povzročitve dveh lahkih poškodb. Enotna kazen je leto dni zapora in odprava pripora. Obtoženi je ob taki razsodbi padel na kolena in jokal kot otrok, Rotova pa je pojasnila, da niso mogli ugotoviti zaporedja strelov, oškodovanci pa več kot očitno niso govorili resnice.
