»Na večini področij se še naprej zmanjšuje število nerešenih zadev, skrajšujejo se pričakovani časi reševanja zadev, uspešno se zmanjšuje število najstarejših nerešenih zadev. Kljub precejšnjemu nižanju finančnih sredstev in zniževanju števila zaposlenih sodišče deluje uspešno. In čeprav je ocena splošne javnosti glede zaupanja v sodstvo žal nizka, nam na drugi strani upanje vliva dejstvo, da so tisti, ki so imeli neposredno izkušnjo s sodnimi postopki, sodišča ocenili precej bolje,« je ocenila delo kolegov v lanskem letu.
V Ljubljano tudi kranjski kazenski spisi
Glede na statistiko je eden izmed najučinkovitejših oddelkov ljubljanskega okrajnega sodišča prav kazenski oddelek. Lani so prejeli 1580 novih kazenskih zadev, skupaj pa so jih rešili 1787. Ker se je po polovici leta izkazalo, da postopki tečejo hitro, so prevzeli še 180 primerov kranjskega okrajnega sodišča. V prihodnje na podlagi pripravljenih sprememb zakonodaje načrtujejo, da bodo prevzemali tudi primere z ljubljanskega okrožnega sodišča. »100 ali 200 primerov na leto, trenutno še težko ocenimo,« pravi Pavlič-Pivkova, ki pojasnjuje, da bodo lahko kazenski sodniki na okrajnem sodišču, ki se praviloma ukvarjajo s sojenjem za kazniva dejanja z zagroženo kaznijo do treh let zapora, po novem reševali tudi primere hujših kaznivih dejanj – celo takšnih z zaporno kaznijo do deset let.
Čas sojenja na kazenskem oddelku se je lani sicer skrajšal s 17 na 11 mesecev, približno polovica sojenj pa se konča v šestih mesecih ali prej. Statistiko »kvarijo« predvsem kompleksnejše zadeve, kot je denimo korupcijska afera Patria. Zaradi uspešnega reševanja novih zadev ima kazenski oddelek vedno manj odprtih starih kazenskih spisov, zadnjega dne lanskega leta pa so reševali le še 38 primerov, starejših od pet let.
Najstarejša izvršba iz daljnega leta 1994
Področje izvršb že leta velja za eno izmed najtežavnejših področij, čeprav se z njimi ukvarja največji oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča. Lani so sicer rešili več primerov, kot so jih prejeli, kljub temu pa imajo v postopkih trenutno več kot 122.000 nerešenih zadev. »V izvršilnih zadevah praviloma najdlje trajajo postopki, pri katerih je predmet izvršbe nepremičnina. Izvršilni postopki, v katerih se prodaja dolžnikova nepremičnina, trajajo najmanj dve leti in pol, največkrat pa veliko dlje, saj se dolžniki, da bi se izognili poplačilu svoje terjatve, poslužujejo vseh pravnih sredstev, ki jih dopušča zakon. Najstarejša nepremičninska izvršba, ki se vodi pred tukajšnjim sodiščem, je tako iz leta 1994,« stanje na področju izvršb opisuje Pavlič-Pivkova.
Koliko je za zdaj pripomogla ukinitev zemljiškega dolga, ki je bil leta najbolj priljubljeno in enostavno orodje za izogibanje izvršbam, na ljubljanskem okrajnem sodišču za zdaj še ne morejo oceniti, nadejajo pa se, da bo koristne premike na bolje omogočila novela zakona o izvršbi in zavarovanju. Novela, ki velja od konca julija lani, namreč določa, da lahko sodišče pri prodaji nepremičnin opravi samo dve javni dražbi namesto treh, k skrajšanju izvršilnih postopkov pa bi morala pripomoči tudi omejitev odloga izvršbe za največ eno leto, ne pa tudi za več deset let, kot je bilo mogoče v preteklosti.
Težave na vseh področjih, ki jih pokriva ljubljansko okrajno sodišče, bi se lahko sicer letos pojavile zaradi nižjih proračunskih sredstev za stroške sodnih postopkov. Če je sodišče leta 2012 od države za ta namen prejelo pet milijonov evrov, sta za letošnje leto predvidena le še dva milijona evrov. Po oceni vodstva sodišča ta znesek zadostuje le za prvih osem mesecev.