Nevreden zaupanja
Lipovec je v odmevnem procesu sedel na zatožno klop skupaj z nekdanjim prvim možem Istrabenza Igorjem Bavčarjem, nekoč največjim lastnikom Pivovarne Laško Boškom Šrotom, finančnim svetovalcem Istrabenza Kristjanom Sušinskim, njegovim bratom in zastopnikom družbe Microtrust Nastjo Sušinskim, lastnikom blejske Sportine Bahtijarjem Bajrovićem ter nekdanjim direktorjem Infond Holdinga Matjažem Rutarjem.
V obtožbi je pisalo, da je odvetnik leta 2007 pripravil opcijski pogodbi med Pivovarno Laško, Sportino Bled in Microtrustom, ki sta bili antidatirani. Služili naj bi izključno formalnemu »pokritju« preprodaje 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza, ki je isto leto iz lastništva Pivovarne Laško prek več podjetij romal v roke delničarjev Bavčarjevega Istrabenza. Lipovec sprva dejanja ni priznal, ko se je sojenje že začelo, pa je vendarle prišlo do dogovora s specializiranim tožilstvom, ki je v primeru priznanja krivde predlagalo sedemmesečno pogojno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo. Na takšno kazen je bil nato tudi obsojen.
Najstrožji ukrep
Odvetniška zbornica je že takoj po obsodbi pred disciplinskim sodiščem prve stopnje (sestavljajo ga dva vrhovna sodnika in trije odvetniki) sprožila disciplinski postopek zaradi kršenja dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. Disciplinski tožilec zbornice je za Lipovca predlagal najstrožji ukrep, to je odvzem odvetniške licence. Pri tem je upošteval, da je odvetnik zagrešil naklepno kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen več kot šest mesecev zapora, zaradi česar naj ne bi bil vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Na disciplinski obravnavi je Lipovec dejal, da krivdo priznava in dejanje obžaluje, da pa njegovo ravnanje ni imelo posledic za druge vpletene in da je šlo za splet nesrečnih okoliščin, zaradi katerih je že plačal visoko ceno. Ni se strinjal, da bi bil nevreden zaupanja, ter je poudaril, da je v odvetništvu že 25 let, a še ni bil disciplinsko obravnavan.
Disciplinski tožilec je predlagal prepoved opravljanja poklica za obdobje leta in šestih mesecev, in ker je Lipovec krivdo priznal, mu disciplinsko sodišče strožjega ukrepa niti ni moglo izreči (najdaljše možno trajanje tega ukrepa je pet let). Bi se pa lahko odločilo za milejšo sankcijo, na primer opomin, ukor ali denarno kazen. A je sprejelo tožilčev predlog, pri čemer je po eni strani upoštevalo, da je odvetnik zakrivil eno manj hudih kaznivih dejanj, ki res ni imelo posledic za osebe, ki so neposredno sodelovale pri pravnih poslih. Upoštevalo je tudi priznanje, obžalovanje in dejstvo, da ga prej res še niso disciplinsko obravnavali. Po drugi strani pa je njegovo ravnanje zelo škodilo ugledu odvetništva, zaradi česar vsaj začasno ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.
Lipovec se je pritožil, češ da je izrečena sankcija prestroga in da mu disciplinsko sodišče očita hude posledice za ugled odvetništva, ne da bi to primerno utemeljilo. Ukrep naj bi bil nesorazmeren s kršitvijo, posegal pa naj bi tudi v njegovo eksistenco in eksistenco vseh zaposlenih v njegovi odvetniški pisarni. Toda disciplinski senat pri vrhovnem sodišču je zdaj ocenil, da je sankcija primerna in da so prvostopenjski kolegi pravilno upoštevali vse okoliščine primera. Zato je zavrnil pritožnikovo zavzemanje za milejši ukrep. Lipovec je namreč predlagal odvzem pravice opravljanja poklica za poldrugo leto, ki pa naj bi ga odložili za eno leto pod pogojem, da v tej preizkusni dobi ne bi storil enake ali hujše kršitve.
