Domnevno ogoljufane Železnikove nekdanje stranke so po naših podatkih nad odločitvijo tožilstva zelo razočarane. Nekatere celo menijo, da so bili na tožilstvu do nekdanjega kolega morda prizanesljivejši kot do »običajnih« osumljencev. Ne glede na takšne ocene pa ostaja dejstvo, da so Železniku pristojni očitali nepravilnosti tako med tožilsko kot med odvetniško kariero, a je vedno odnesel celo kožo. Po drugi strani se obsodbi ni izognil zaradi nečednega početja v prostem času, saj je ogoljufal prijatelje, od katerih si je izposojal denar, ki jim ga nato ni vrnil.
Jemal denar, naredil bore malo?
Preiskava v primeru, ko naj bi Miran Železnik kot odvetnik zlorabil zaupanje, je stekla oktobra 2010 zaradi prijave petih strank, ki so pri njem iskale pomoč zaradi precej različnih zadev, od civilnih tožb do kazenskih zadev in tudi preživnin. Čeprav je nato od njih že prejel denar za različne odvetniške storitve, svojega dela ni opravil, so trdile domnevno opeharjene stranke, ki naj bi jih odvetnik tudi zavajal.
Ena od domnevno ogoljufanih strank z območja Grosupljega je namreč za Dnevnik povedala, da jo je odvetnik opeharil za več tisoč evrov. Že med zastopanjem v prvem primeru naj bi jo Železnik prosil za denar, češ da mora nujno plačati šolanje hčerke, zato ji je izročil več kot 2000 evrov, kasneje pa se je zgodba še večkrat ponovila, le v malce drugačni obliki. Tudi ko bi moral v imenu omenjene stranke odvetnik vložiti dve tožbi, za kar mu je že vnaprej odštel skoraj 1000 evrov, je kasneje ugotovil, da tožbe sploh niso bile vložene, čeprav naj bi Železnik vztrajno ponavljal, da je vse uredil.
Podobni so bili tudi primeri preostalih štirih domnevno opeharjenih strank, a so na ljubljanskem tožilstvu vseeno odstopili od pregona zaradi pomanjkanja dokazov. V času, ko je stekla preiskava, so sicer Železnikovo domnevno sporno ravnanje obravnavali tudi disciplinski organi odvetniške zbornice, kamor so se prav tako obrnile njegove nezadovoljne stranke, a se je Železnik elegantno izognil morebitnim sankcijam, saj se je s posebno izjavo na hitro odrekel opravljanju odvetniškega poklica. Zbornica ga je tako izbrisala iz imenika odvetnikov, s čimer se je na precej klavrn način končala njegova odvetniška kariera.
Trd pristanek nekdanjega tožilca
Na neki način podobne so bile težave, v katere je Miran Železnik zabredel tudi med svojo tožilsko kariero. Ko je iz tožilskih vrst prestopal med odvetnike, je namreč odjeknila afera s tožilskimi spisi, ko je bil Železnik kot vodja oddelka za gospodarski kriminal na ljubljanskem tožilstvu obtožen, da ni razporedil devetnajst zadev (v glavnem ovadb in poročil), ki jih je prejelo tožilstvo, medtem ko v najmanj štirih zadevah menda ni storil ničesar za odkritje kaznivih dejanj, zaradi česar je pregon zastaral. Kljub temu ga je sodišče na koncu oprostilo obtožb o ponareditvi uradne knjige in nevestnem delu v službi, saj v njegovem ravnanju ni našlo znamenj kaznivega dejanja.
Manj sreče je imel Železnik s sodno sago, v katero se je zapletel zaradi treh kaznivih dejanj goljufije, s katerimi naj bi se dokopal do približno 20.000 evrov tujega denarja. Pravzaprav denarja svojih dolgoletnih prijateljev, saj je tožilstvo ugotovilo, da je s pomočjo prijateljskih vezi pridobil protipravno premoženjsko korist in z lažnivim prikazovanjem zapeljal v zmoto Bojana M., Živa B. in podjetje Ilirika Fintrade ter njenega zastopnika Igorja Š. Od njih naj bi si izposodil omenjeni znesek, čeprav naj bi dobro vedel, da ga ne bo mogel vrniti. Pred približno letom in pol je bil tako Železnik pravnomočno obsojen na enotno kazen leto in pet mesecev zapora, vendar mu ne bo treba za rešetke, če v prihodnjih štirih letih ne bo zakrivil novega kaznivega dejanja.