Ključni trenutek, ki naj bi Šifrerjevo zanesel na krivo pot, je bila njena odločitev, da leta 2010 od Mihaela in Gordane Vidovič odkupi podjetje Ambicija, s katerim je kot odvetnica že nekaj časa sodelovala. Oškodovanca trdita, da sta za kupnino na podlagi menjalne pogodbe od Šifrerjeve prejela dve stanovanji. Obtožena trdi, da za podjetje, ki se ukvarja s poravnavami zavarovalniških odškodnin, ni plačala ničesar, Vidovičevima pa je stanovanji prodala, vendar dogovorjenega denarja ni nikoli prejela.
Za fiktivnega lastnika izbrala nekdanjega soproga
Dejstvo je, da imata Vidovičeva pogodbe, ki dokazujejo njuno verzijo. Ne nazadnje je Ambicija konec leta 2010 dejansko dobila novega formalnega (fiktivnega) lastnika, nekdanjega moža Šifrerjeve Daniela Galuna. To pa zato, ker obtožena zaradi svojega poklica ni mogla biti lastnica takšnega podjetja.
Očitno poslovanje družbe ni bilo tako dobičkonosno, kot si je obetala. V prepričanju, da je bila žrtev goljufije, je Mariborčanka terjala od bivših lastnikov bodisi višjo kupnino bodisi vračilo denarja. Vendar Vidovičeva nista ustregla njeni zahtevi. Eno stanovanje sta decembra 2010 prodala in z delom kupnine odšla na poročno potovanje na Sejšele.
Namesto da bi diplomirana pravnica takrat sprožila pravdne postopke, v katerih bi poskušala doseči svoj prav, se je raje odločila za nedovoljene metode. »Bila sem v šoku, to so bili moji znanci,« se je izgovarjala na uvodni glavni obravnavi pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedoval Danilo Obersnel.
V obtožbi, pod katero se je podpisala tožilka Ivanka Slana, piše, da je Šifrerjeva med marcem in julijem 2011 večkrat zahtevala od direktorja Ambicije Darka Kostantinovića, naj se poveže z znanimi osebami iz slovenskega podzemlja, ki bi nato od Vidovičevih izsilile 600.000 evrov, med drugim tako, da bi nanju »pritisnili prek otroka«. Kostantinoviću naj bi še potožila, da je v Ljubljani že plačala nekomu 8000 evrov, vendar ni storil ničesar od dogovorjenega.
Direktor Ambicije je napeljevanje Šifrerjeve prijavil policiji. Kriminalisti so angažirali tajnega policijskega sodelavca, ki se je obtoženi predstavil kot oseba z ustreznimi zvezami in poznanstvi. V pogovorih, ki jih je skrivaj posnel, mu je odvetnica razložila, kaj pričakuje od njega, in rekla, da bi bilo najbolje, če bi Mihaela Vidoviča »eliminiral«, ker bi potem lažje manipulirala z oškodovanko.
Izročila mu je poročno sliko oškodovancev in mu pokazala, kje stanujejo, odpeljala sta se tudi k šoli, ki jo obiskuje njuna hčerka. Posebej je tajnemu policijskemu sodelavcu poudarila, da se mora kaznivo dejanje izpeljati »hinavsko«.
S tajnim sodelavcem se je sestajala »iz radovednosti«
V svojem zagovoru se je Šifrerjeva, ki sme še zmeraj poslovati kot odvetnica, obžalovala, da je zadeve vzela v svoje roke »na svoj način«. Sodišču se je opisala kot žrtev velike zarote, ki so jo namestili oškodovanci in z njimi povezane osebe. V zagovoru je tudi potožila, da sta jo oškodovanca najprej okradla, nato pa sta izkoristila njeno psihično stisko in ji naprtila še ta kazenski postopek, v katerem ji grozi kazen do pet let zapora.
Na sodišču je obtožena, ki se sme braniti s prostosti, še dejala, da se je takoj zavedala, da je z osebo, ki ji jo je predstavil Kostantinović, nekaj narobe. »Ko sem ga prvič zagledala, nisem verjela, da se bo kaj izcimilo,« je dejala. Opazila je tudi, da jo tajni policijski sodelavec zvočno snema in jo napeljuje k storitvi kaznivih dejanj. Ampak druženju z njim se ni ogibala. »Z njim sem se sestajala iz radovednosti,« se je izgovarjala.