Odmevno sojenje 27-letnemu južnoafriškemu paraolimpijcu se je začelo 3. marca; na njem je nastopilo skoraj 40 prič. Ves čas je deležno velike pozornosti javnosti; med drugim je začel delovati poseben kanal, ki se 24 ur dnevno ukvarja zgolj s tem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi zanimanja javnosti nekateri zavrnili pričanje

Prav zaradi izrednega zanimanja javnosti naj bi več ljudi po trditvah obrambe zavrnilo pričanje na sojenju. Zagotovo pa se jih je več odločilo, da pričajo za zaprtimi vrati in ne pred televizijskimi kamerami. Med slednjimi je bil tudi sam Pistorius.

Sedaj je predstavitev argumentov zaključena. Tožilstvo mora sodniku Thokozileju Masipi vse svoje argumente v pisni obliki posredovati do 30. julija, obramba pa do 4. avgusta. Kot je opozoril sodnik, se teh dokumentov pred sklepnimi besedami ne sme objaviti. V primeru obsodbe za naklepni umor Pistoriusu grozi do 25 let zapora.

Bruhanje in jok ter napad »pitbula«

Pistoriusova svetovna slava se je začela na poletnih olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Na sojenju je bil večkrat, vsaj na videz, povsem strt, med drugim je jokal in celo bruhal. Kot zatrjuje, je bila vse le tragična nesreča - Steenkampovo naj bi namreč ustrelil pomotoma, misleč da je vlomilec.

A tožilstvo ni poznalo milosti. Tožilec Gerrie Nel, ki ga AFP primerja s »pitbulom«, je priče obrambe eno za drugo raztrgal. Pistoriusa je navzkrižno zasliševal kar pet dni. Že začetek je bil šokanten, saj je moral obtoženi gledati grozljive fotografije svojega bivšega dekleta - oziroma njene okrvavljene glave, ki naj bi jo po besedah Nela »razneslo kot lubenico«.

Zapletel se je v dve različni zgodbi

Po oceni pravnih strokovnjakov naj bi sicer Pistoriusu škodilo predvsem to, da se je zapletel v dve različni zgodbi o tem, zakaj se je odločil na slepo streljati skozi zaprta straniščna vrata. Ti streli so bili namreč usodni za Steenkampovo, ki je bila takrat na stranišču.

Po eni strani je Pistorius namreč pričal, kako se je bal za svoje življenje, ko je mislil, da se na stranišču skriva vlomilec, in je zato zavestno streljal. Po drugi strani pa je dejal, da je streljal nehote oziroma pomotoma in ne v želji, da nekoga ubije. K temu naj bi ga namreč privedla globoka anksioznost, ki je posledica njegove invalidnosti.