63-letnega bolnika z napredovalo obliko raka limfatičnega sistema so na Onkološki inštitut Ljubljana sprejeli 22. oktobra. Med zdravljenjem je pri bolniku zaradi padca odpornosti pričakovano prišlo do številnih okužb, med njimi so odkrili tudi okužbo z legionelo, je danes na novinarski konferenci povedal strokovni direktor inštituta Janez Žgajnar. Bolnika so zdravili tako s kemoterapijo kot tudi z antibiotiki za različne okužbe, a je 12. novembra umrl. Vendar pa je bila zanj usodna glivična okužba in ne legionela, je poudaril Žgajnar.
Čeprav vzrok smrti ni bila pljučnica, povzročena z legionelo, pa so se na inštitutu zaradi občutljivosti teme in dosedanjih težav z vodovodnim sistemom odločili za preiskave, ali se je bolnik okužil z bakterijo na inštitutu, je pojasnila zdravnica za obvladovanje bolnišničnih okužb Milena Kerin Povšič.
Od 12 vzorcev en pozitiven
Tako so odvzeli 12 vzorcev vode, eden je bil pozitiven na legionelo. Legionela ni bila prisotna v vzorcih vode v sobi, kjer je bil bolnik hospitaliziran najdlje, kot tudi ne v sobi, kjer je bil nameščen začasno. So pa našli povišane vrednosti v vzorcu vode iz predprostora druge sobe, in sicer na umivalniku, kjer filter ni bil nameščen. Sicer pa so na pipah v bolniških sobah in na tuših v kopalnici filtri nameščeni.
Genska analiza pokazala, da genotipa legionele pri okuženi vodi in bolniku nista bila enaka, zato so lahko izključili, da bi se bolnik okužil med zdravljenjem na onkološkem inštitutu, je pojasnila Kerin Povšičeva.
Sanitarna inženirka na inštitutu Helena Česnik je tudi poudarila, da so z dodatnimi analizami vode dokazali, da filtri, ki so nameščeni na pipah, zagotovo delujejo proti legioneli. Sicer pa po njenih besedah enkrat letno obvezno izvedejo toplotni šok po vodovodu na inštitutu, če najdejo višje koncentracije legionele, pa to ponovijo tudi večkrat. Dvakrat tedensko pa točijo vodo na tistih delih inštituta, kjer pipe niso pogosto v uporabi.
Žličarjeva opozorila na nujnost čim prejšnje sanacije vodovodnega sistema
Ob tem je generalna direktorica inštituta Ana Žličar znova opozorila na nujnost čim prejšnje sanacije vodovodnega sistema na inštitutu. Poudarila je, da na inštitutu redno opravljajo analize pitne vode in izvajajo preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužb z legionelo. Za sanacijo težav z legionelo pa so doslej - od prvih težav z legionelo, ki so sledile kmalu po vselitvi v novo stavbo inštituta - porabili že več kot 600.000 evrov, pravi Žličarjeva. Ti stroški vključujejo tako analize, kot porabljeno vodo in energijo zaradi toplotnih šokov, filtre za pipe itd.
