Ovadbe naj bi bile povezane z nepravilnostmi v Cimosu in hišnimi preiskavami, ki so jih kriminalisti opravili že sredi lanskega decembra. Takrat so pridržali nekdanjega predsednika uprave Cimosa Franca Krašovca, hišne preiskave pa so med drugim opravili na domačem naslovu nekdanjega izvršnega direktorja Cimosa Zorka Kende ter pri nekaterih preostalih nekdanjih vodilnih kadrih koprske skupine. Kriminalisti so pred skoraj natanko letom dni obiskali tudi sedež Cimosa ter razvojna centra Sieva in Simit, ki ju vodita Miloš Šturm in Branko Kožuh.

Tudi pranje denarja

Štajerski del preiskave naj bi se po neuradnih podatkih nanašal na Cimosov proizvodni obrat v mariborski poslovni coni Tezno. Miran Šadl s tamkajšnje policijske uprave je sicer skopo sporočil, da so se v letih 2010 in 2012 odgovorni v imenu gospodarske družbe prijavili na razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupaj s svojimi uslužbenci, ki so pripravili razpisno dokumentacijo, so trdili, da potrebujejo finančna sredstva za nakup nove opreme, v resnici pa tega sploh niso storili oziroma so zgolj obnovili staro. Tako so pristojne preslepili, da so jim predlani izplačali 1,9 milijona evrov, čeprav do teh sredstev sploh niso bili upravičeni, saj niso bila porabljena tako, kot je bilo domenjeno. Poleg trinajstih odgovornih in uslužbencev so preiskovalci zaradi goljufije v škodo Evropske unije ovadili tudi tri pravne osebe gospodarske družbe.

Kot že rečeno je preiskava potekala tudi na območju koprske policijske uprave – obe je usmerjalo tamkajšnje tožilstvo. Po poročanju policije so tu ovadili 12 osumljencev in tri gospodarske družbe, vsi skupaj pa naj bi državni proračun in proračun EU oškodovali za kar 3,2 milijona evrov. Ta denar naj bi nato oprali, zato so štiri osebe ovadili tudi zaradi tega kaznivega dejanja.

Skrivni prijavitelj

Kot smo pisali ob lanskih hišnih preiskavah, naj bi pri porabi nepovratnih razvojnih sredstev EU goljufala razvojna centra Sieva in Simit, v katerih je imel Cimos, ki je zdaj v prisilni poravnavi, 20-odstotni delež. Namesto nove opreme naj bi namreč od Cimosove hčerinske družbe Cimat (ki je bila ustanovljena le nekaj mesecev pred obema razvojnima centroma) kupila kar rabljeno. Kot smo poročali, je preiskavo teh poslov najprej začela protikorupcijska komisija, ki je vzpostavila stik s skrivnim prijaviteljem »žvižgačem«. Pozneje pa je na nepravilnosti pri nabavi opreme organe pregona opozorila tudi nova uprava Cimosa, ki je po razrešitvi Krašovca opravila notranjo revizijo poslov s Simitom in Sievo. mfr