Na prvostopenjskem sodišču sta bila Bavčar in Šrot obsojena na sedem let oziroma pet let in deset mesecev zaporne kazni, ki jo je višje sodišče po neuradnih informacijah sedaj tudi potrdilo.
Po navedbah naših virov pa je višje sodišče znižalo kazen za Kristjana Sušinskega, in sicer na tri leta zapora, medtem ko naj bi tri leta in šest mesecev zaporne kazni za Nastjo Sušinskega potrdilo.
Višje sodišče pa naj bi vsem obtoženim odpravilo plačilo 35 tisoč evrov stranske kazni. Kljub temu pa bosta morala Bavčar in Kristjan Sušinski vrniti 25,2 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki sta jo leta 2007 ustvarila s preprodajo 7-odstotnega paketa delnic Istrabenza. Kot smo razkrili v Dnevniku je Bavčar direktorju FB Investicij Bojanu Finku tedaj kot »provizijo« nakazal 270.000 evrov, tedanjemu nadzorniku Istrabenza Bojanu Korsiki pa 400.000 evrov. A Korsiki in Finku tega denarja po neuradnih informacijah sedaj ne bo potrebno vrniti.
»Glede na to, da je višje sodišče deloma ugodilo le naši pritožbi, v tem delu nisem popolnoma nezadovoljna. Vsekakor pa se ne strinjam z obrazložitvijo tistega dela sodbe, ki se nanaša na pranje denarja. Sodišče namreč ni upoštevalo, da je za storitev kaznivega dejanja pranja denarja potreben direkten naklep, v prvostopenjski sodbi pa je ugotovljen le eventualni (morebiten op.p.),« nam je povedala zagovornica Kristjana Sušinskega Varja Holec.
Zagovorniki Bavčarja, Šrota in bratov Sušinski so sicer že od vsega začetka topove usmerili zlasti v obrambo nekdanjega prvega pivovarja v državi. Če bi jim namreč uspelo dokazati, da Šrot s preprodajo sedemodstotnega paketa delnic Istrabenza, ki je Bavčarju in Kristijanu Sušinskemu prinesla 25 milijonov evrov dobička, ni zlorabil pooblastil, bi namreč posledično padle tudi obtožbe zoper preostale tri obtožene. Bavčar namreč v tem primeru ne bi mogel biti spoznan za krivega zaradi pranja denarja in napeljevanja Šrota k zlorabi položaja, Kristjan Sušinski pranja denarja in Nastja Sušinski napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja. Tudi obravnavo pritožb pred senatom višjega sodišča je tako obramba poskušala izkoristiti za prevalitev odgovornosti na nekdanjega ključnega Šrotovega svetovalca Roberta Šego, ki da je operativno izpeljal prodajo delnic Istrabenza, medtem ko naj bi Šrot pogodbe zgolj podpisal. Prav tako so zahtevali tudi novo zaslišanje izvedenca finančne stroke, ponovno razčiščevanje sodelovanja Dursa in policije v postopku ter preizkus veljavnosti dokazov, ki izhajajo iz komunikacije med Bavčarjem in Šrotom.
Zagovornik Boška Šrota Blaž Kovačič Mlinar je za Finance povedal: »Višje sodišče se v sodbi večinoma sklicuje na prvostopenjsko sodbo, ki pa je po našem mnenju pomanjkljiva, torej tudi ta ne more biti drugačna.« Prav tako napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, kar lahko naredi v naslednjih treh mesecih. O morebitnem predlogu za zadržanje izvajanja kazni, se še ni odločil.
Bavčar prepričan, da bo dokazal nedolžnost
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je danes v odzivu na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Istrabenz za STA napovedal, da bo zoper sodbo uporabil vsa izredna pravna sredstva, ob tem pa je prepričan, da bo svojo nedolžnost dokazal. Bavčar sicer sodbe še ni prejel, če je taka, kot navajajo mediji, pa je razočaran in presenečen.
Kot je dejal, je presenečen zato, ker je bil prepričan, da bo višje sodišče upoštevalo utemeljene argumente obrambe. "Navedli smo vrsto vsebinskih razlogov, zaradi katerih bi moralo višje sodišče sodbo razveljaviti," meni Bavčar. Po njegovih besedah postaja v Sloveniji danes pravosodje vse bolj tisto, ki razlaga, kaj je prav in kaj narobe v vodenju ekonomskih poslov. Kaznivo dejanje zlorabe položaja in zaupanja tako tolmači izjemno ekstenzivno in povsem svojevoljno.
Šrot se s sodbo višjega sodišča nikoli ne bo sprijaznil
Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je danes v odzivu na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Istrabenz za STA zapisal, da se s sodbo ne bo nikoli sprijaznil in se bo še naprej boril za pravico na vseh možnih institucijah. Šrot je ponovno zatrdil, da ni storil očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja.
Kot je dejal, sodba, ki se mu očita, da je naklepoma pridobil premoženjsko korist za nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega, katerega takrat sploh ni poznal, pri tem pa sam ni prejel nobene premoženjske koristi, je nelogična, neresnična, ne temelji na dokazih in je enostavno konstrukt.
"Obsojen sem za posel, ki ga nisem sam vodil in s katerim je Pivovarna Laško ustvarila dobiček v višini tri milijone evrov, od tega plačala davek, posel pa je tudi pregledala posebna revizija, ki ni ugotovila nepravilnosti," pravi Šrot. Po njegovi oceni tako prvostopenjsko kot višje sodišče ni imelo nikakršnih argumentov oziroma dokazov za izrečeno sodbo. Kateri razlogi so vodili višje sodišče k taki odločitvi, pa Šrot ne želi ugibati, zagotovo po njegovem mnenju niso bili dejanski in pravni argumenti.
