Zadnja leta se lahko preiskovalci iz skoraj vseh držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, pohvalijo z opaznimi uspehi v boju proti balkanskim narkomanskim kartelom, saj so uspešno razbili številne združbe, ki so se marsikje zažrle visoko v javno življenje in oblast ter začele na tak način dejansko predstavljati resno grožnjo normalnemu delovanju države. K bolj profesionalnemu sodelovanju in napredku v boju s temi združbami so zagotovo pripomogla osebna poznanstva med preiskovalci v regiji, se strinjajo slovenski preiskovalci, s katerimi smo govorili o problemu narkomanskih združb, a se v tem primeru seveda ne morejo izpostavljati z imeni. Skrbi pa jih, ker trgovina z drogo prek pranja denarja posega že tudi globoko v gospodarstvo – kar so v vsej Evropi dojeli precej pozno.
Zadnja »trofeja« preiskovalcev je zagotovo Naser Keljmendi, eden ključnih trgovcev z drogo na Balkanu, ki so ga prejšnji konec tedna aretirali v Prištini. Že pred tem so kot za stavo padale glave vodij največjih balkanskih narkomanskih kartelov. Pred leti je zagotovo najbolj odmevalo razbitje klana Darka Šarića, ki je še vedno na begu, njegove lovke pa naj bi svojčas segale tako v črnogorsko in srbsko politiko kot tudi do vrhov kolumbijskih mafijskih kartelov. Med kasnejšo akcijo Balkanski bojevnik, med katero so v Južni Ameriki leta 2009 zasegli skoraj dve toni in pol kokaina, se je na muhi preiskovalcev znašla tudi domnevna slovenska veja Šarićevega klana, a je uspeh akcije na koncu zbledel ob klavrnem sodnem epilogu. Slovenski preiskovalci so nato zadnji odmevnejši udarec trgovcem z mamili zadali lani z razbitjem preprodajalske mreže v akciji Očistimo Slovenijo.
Da imajo preiskovalci v balkanski regiji obilo dela s prekupčevalci z mamili, seveda ni posebno presenečenje, saj je sloves balkanske poti, po kateri v države Evropske unije pretihotapijo največji delež heroina, znan že dolgo. A v zadnjih letih so se narkozdružbe, predvsem tiste iz Srbije in s Kosova, lotile tudi trgovine s kokainom, v kateri so postale zelo opazen »igralec« tudi v svetovnem merilu.
Podjetni balkanski »uvozniki« iz Južne Amerike
Po besedah enega od naših sogovornikov jim je šlo pri tem na roko dejstvo, da so organi pregona v Južni Ameriki v letih od 2007 do 2009 »razbili« precejšnje število tamkajšnjih narkokartelov, ki so skrbeli za dobavo kokaina na evropski in ameriški »trg«. Drogo je bilo tako treba na Zahod spraviti na drug način, pri čemer so člani balkanskih združb pokazali precejšnjo podjetnost, ker so bili kot prvi pripravljeni sami poskrbeti tudi za transport kokaina do stare celine – s čimer so si pri južnoameriških kartelih izposlovali tudi nižjo ceno za kokain. Ravno pri teh poslih je do enormnih zaslužkov prišel Šarićev klan, vendar je ta pomorska pot iz Južne Amerike zdaj že precej presekana, zato večino kokaina v Evropo v zadnjem obdobju dobavijo prek Južnoafriške republike ali neposredno prek Španije.
Svojo moč in vpliv so s pomočjo tako zasluženega denarja srbski kriminalci začeli širiti tudi v vse pore javnega življenja in celo v tamkajšnje oblastne strukture, kar je bil na koncu povod, da so se morali temu problemu zelo resno posvetiti tudi preiskovalci, ki se spopadu z vseprisotnimi lovkami organiziranega kriminala enostavno več niso mogli izogniti. Prav ta premik je pripomogel tudi k uspešnejšemu boju z narkozdružbami v celotni balkanski regiji, saj se je v nekaterih državah politični fokus vendarle prenesel na problem organiziranega kriminala, precej pa se je okrepilo tudi sodelovanje med preiskovalci z območja nekdanje Jugoslavije. Prav ta del, še posebej vzpostavitev osebnih kontaktov in poznanstev med preiskovalci, je po mnenju naših sogovornikov predstavljal ključen korak naprej. Tako je izmenjava informacij in izkušenj postala stalnica pri njihovem delu, dobili pa so tudi vso potrebno podporo politike in ustrezne zakonodajne rešitve. Poleg tega preiskovanje organiziranega kriminala terja svoj čas in sadovi preteklega dela so se začeli kazati ravno v zadnjih letih, poudarjajo naši sogovorniki.
»Umazani« denar vstopil v poslovni svet
»Kljub mnogim uspešnim aretacijam te združbe rekrutirajo vedno nove člane, zato je seveda iluzorno pričakovati, da bo ta trgovina kar zamrla,« opozarja nekdaj eden vodilnih slovenskih kriminalistov Jakob Demšar, ki danes predseduje Društvu kriminalistov Slovenije. Ker gre pri preprodaji prepovedanih drog za eno najbolj dobičkonosnih »dejavnosti« sploh, ne preseneča, da se tudi po razbitju narkozdružbe hitro obnovijo, ali pa njihove posle prevzame katera od konkurenčnih skupin. Demšar ob tem opozarja, da so te združbe tudi vse bolj mobilne, prilagodljive in izjemno pazljive v medsebojni komunikaciji, zato je pomembno, da takšnemu trendu s prilagajanjem zakonodaje, ki policiji omogoča uporabo različnih prikritih preiskovalnih metod, sledi tudi država. A dejstvo je, da se je organizirani kriminal v zadnjih letih uspešno preusmeril tudi v gospodarsko kriminaliteto in da, kot pravi ena od sogovornic, ima trgovina z drogo vse večji vpliv tudi na običajnem trgu – saj združbe denar od mamil »perejo« prek gospodarstva, torej trgovine, vlaganj, infrastrukture..., ta denar pa se potem vrača na trg v zakoniti poslovni svet.
»Umazani« denar je tako po ugotovitvah preiskovalcev marsikje posegel že daleč v gospodarstvo, kar je verjetno najbolj očitno v sosednji Italiji, kjer so v zadnjih letih ob prilagajanju zakonodaje novi realnosti zadali nekaj težkih finančnih udarcev tamkajšnjim mafijskim združbam, ki so se do bogastva v glavnem dokopale prav prek trgovine z drogo. Marca so denimo kalabrijski 'Ndrangheti zasegli premoženje, vredno 450 milijonov evrov (med drugim 12 večinoma nepremičninskih podjetij in kar 15 celih turističnih vasi), aprila pa sicilijanskemu podjetniku Vitu Nicastriju, domnevno povezanem s Cosa Nostro, kar neverjetnih 1,3 milijarde evrov premoženja (več kot 40 podjetij za pridobivanje energije iz vetra in sonca, 98 posesti in nepremičnin...). Nič čudnega, da je eden od italijanskih protimafijskih tožilcev ob tem dejal: »Dokler bodo imeli v rokah trg z mamili, bodo razpolagali z ogromnimi zaslužki in potenciali. In če jih ne bomo ustavili, bodo pokupili vso Evropo.«
