Sodba je s tem postala pravnomočna. To mimogrede tudi pomeni, da Škoberne ne bo več prejemal mesečnega denarnega nadomestila v višini polovice sodniške plače – ki ga je dobival nekaj manj kot štiri leta.
Sodnik pomagal zvodniku
Kot je znano, je bil Škoberne obsojen zaradi prejemanja podkupnine v zameno za pomoč Esadu Ćehajiću, obtoženemu zaradi zvodništva. Na zatožno klop sta poleg njega sedla tudi nekdanji direktor Komunale Laško Marjan Salobir in celjski podjetnik Esad Ramić. Najprej so se vsi trije izrekli za nedolžne, tik pred koncem sojenja pa sta Salobir in Ramić sodelovanje pri podkupovanju priznala, za kar sta dobila pogojno kazen.
Škoberneta so obsodili, ker je kot sodnik poskušal preklicati odredbo za Ćehajićev pripor in mednarodno tiralico, pripravil predlog za izločitev nekaterih listin v njegovem postopku, kot dežurni preiskovalni sodnik pa tudi posredoval, ko so ga prijeli na hrvaško-bosanskem mejnem prehodu. Ćehajiću je obljubljal, da bo njegov primer padel zaradi procesnih napak, nakar je tudi pretental tožilstvo, da je odstopilo od zahteve za pripor. V zameno so Škoberne, Ramić in Salobir najprej prejeli 9000 evrov, ko so zahtevali še 50 tisočakov, pa se je Ćehajić povezal s policijo. Končalo se je tako, da je konec januarja 2011 Ćehajić 18.000 označenih evrskih bankovcev izročil Salobirju. Ta je pet tisočakov obdržal zase, drugih pet je dal Ramiću, 8000 pa jih je končalo pri Škobernetu.
Svojega ravnanja ni obžaloval
Konec lanskega leta so Škoberneta obsodili na pet let in pol zapora, 19.622 evrov denarne kazni in plačilo 12.000 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. S sodbo nobena od strank ni bila popolnoma zadovoljna. Tožilka Blanka Žgajnar, sicer zadovoljna, da je po dolgotrajnem in zapletenem postopku uspela prepričati sodišče o obtoženčevi krivdi, se je pritožila na višje sodišče zaradi višine izrečene kazni. Že na prvostopenjskem sojenju je za suspendiranega sodnika namreč predlagala najvišjo možno, osemletno zaporno kazen. »Kaznivo dejanje je storil kot uradna oseba, kot sodnik je terjal in sprejel denarno nagrado. S tem je grobo zlorabil svojo funkcijo in storil zavržno kaznivo dejanje. Niti za sekundo ni uvidel nezakonitosti svojega ravnanja, kaj šele, da bi ga obžaloval,« je bila odločna Žgajnarjeva.
A očitno višjih sodnikov ni prepričala, še manj pa je to uspelo obrambi, ki je imela k sodbi seveda še precej več pripomb. Zagovornika Tomaž Bromše in Bernard Tajnšek sta predlagala, naj obtoženca oprostijo ali pa vsaj odredijo novo sojenje. Škoberne je v pritožbi med drugim zapisal, da gre za zaroto proti najboljšemu sodniku v državi, na seji višjega sodišča pa dejal, da sodišče »ni bilo sposobno sproducirati enega normalnega, poštenega sojenja«. A očitno so njegovi argumenti naleteli na gluha ušesa, kajti v kratkem ga čaka poziv na prestajanje zaporne kazni.