Predobravnavni narok je namenjen prav izjasnitvi o krivdi. Če obtoženi ne prizna krivde oziroma ne doseže sporazuma s tožilstvom, sledi običajna glavna obravnava.

Kljub temu da obtožena nista prišla, bodo predobravnavni narok opravili, da bi se dogovorili, katere dokaze bodo izvajali med sojenjem.

Vendar pa je Nosetov zagovornik Gorazd Fišer predlagal izločitev številnih dokazov in sodnice, sodnica pa je morala predobravnavni narok zaradi tega preložiti na 22. februar. Kot pravi Fišer, je kazenski spis "prepojen z nedovoljenimi dokazi", izločitev sodnice pa da je potrebna, ker se je seznanila s temi dokazi.

Fišer je predlagal izločitev številnih uradnih zaznamkov in poročil še iz predkazenskega postopka. Omenil je, da so v spisu še vedno dokazi, ki jih je julija lani izločila že preiskovalna sodnica, in nadaljeval, da obtožba zoper Noseta sploh ne temelji na dokazih, "ampak na nekih indicih".

Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar pa je po drugi strani vztrajala, da zaradi odsotnosti obtoženih sploh ni zakonskih pogojev za opravo naroka. "Če obtoženi ne pride, se šteje, da krivde ne priznava in se narok ne opravi," je Žgajnarjeva pojasnjevala določila zakona o kazenskem postopku. Sam predlog za izločitev dokazov in sodnice pa po njeni oceni za sedaj še nič ne pomeni.

Fišer ji je odvrnil, da njegova stranka na narok ne želi priti "in ga k temu ne more nihče prisiliti". Po današnjem naroku je v izjavi novinarjem dodal, da njegova stranka ne želi biti "cirkusant, ki bo prišel sem takrat, ko mu ni treba".

Tožilki v bran je stopil pooblaščenec SKB Stojan Zdolšek in poudaril, da se obtoženi lahko o krivdi izjavi le ustno na predobravnavnem naroku. Neokusno se mu je zdelo, da obtožena ne želita priti na sodišče, "nihče jima ne more nič, sedita pa v priporu".

Sodnica ga je prekinila, pozvala naj sede, in odvrnila, da bi bilo neokusno, če bi sodišče uporabilo silo brez zakonskih temeljev, kar bi pomenilo kršitev človekovih pravic. "Zlasti to velja za obtožene v priporu, kjer je prostost omejena," je bila jasna.

Rop banke SKB se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in plastične zabojnike ter začeli z odpiranjem sefov. Vlomili so v 428 sefov, še v dodatnih 29 pa so poskusili vlomiti. Kraj kaznivega dejanja so zapustili okoli šeste ure zjutraj, po oceni policije pa so povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode.

Policija sodelovanja pri ropu sumi še 28-letnika iz okolice Ljubljane, ki je v tujini. Kot so na Generalni policijski upravi pred tednom dni pojasnili za STA, policija za njegovo izsleditev izvaja vse potrebne ukrepe. Prav tako pa so ovadbo podali še zoper dva neznana osumljenca.

Policisti so ob aretaciji obeh osumljencev pojasnili, da naj bi eden od njiju neposredno sodeloval pri ropu, drugi pa naj bi v banki delal kot varnostnik. V rop naj bi bil neposredno vpleten Vidmar, kot varnostnik pa naj bi delal Nose.