»Gre za legitimno odločitev sodišča, ne pa za povsem običajno,« je po koncu seje dejal odvetnik Boris Grobelnik, zagovornik obtoženega Ivana Demšarja. Zagovornik Ivana Zidarja, odvetnik Boštjan Penko, pa je izrazil pričakovanje, da »bo sodišče sledilo pritožbenim razlogom in obtožene v tem primeru oprostilo«.

Današnje obravnave se je udeležila večina obtoženih, razen Zidarja, Hilde Tovšak in Srečka Gabriča. Njihovi zagovorniki, Zidar pa tudi sam, so na odločitev prvostopenjskega sodišča skupaj podali 10 pritožb, pritožbo na oprostilno sodbo prvostopenjskega sodišča za Ivana Krofliča pa je podala tožilka Bojana Podgorelec.

Zagovorniki so že po izreku sodbe okrožnega sodišča pred približno letom dni napovedali pritožbe na višje sodišče, ker sodni senat ni upošteval njihove zahteve po izločitvi dokaznega gradiva, predvsem telefonskih prisluhov. Ti so bili po njihovem mnenju pridobljeni na nezakonit način in bi zato morali biti izločeni.

Sodišče naj bi podleglo pritisku javnosti

Kot je med drugim danes povzel zagovornik Boruta Farčnika, odvetnik Anton Šubic, je šlo za prirejen dokazni vir za začetek prisluškovanja Zidarju. Sodišče je po njegovem mnenju podleglo pritiskom javnosti, čeprav bi se moralo dvigniti nad javni linč t.i. gradbenih tajkunov. Sodba prvostopenjskega sodišča je nezakonita zaradi vsebine, ne toliko zaradi številnih napak, ki jih ima, je dodal.

V pritožbah so zagovorniki obtoženih poleg tega večinoma ugotavljali, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ter so med drugim predlagali, da se vse obtožene oprosti. V primeru, da se to ne bi zgodilo, naj se sojenje razveljavi in vrne na prvostopenjsko sodišče s popolnoma spremenjenim senatom.

Pri tem je Penko za Zidarja kot eden od njegovih zagovornikov v primeru, da ne uspe ne oprostitev ne razveljavitev, predlagal izrek pogojne kazni, medtem ko sta za Dušana Črnigoja zagovornika predlagala izrek pogojne kazni brez izreka denarne kazni, zagovornik Ivana Demšarja izrek pogojne zaporne enoletne kazni s preizkusno dobo dveh let, zagovornik Srečka Gabriča pa izrek pogojne kazni, je povzela sodnica poročevalka Alijana Ravnik.

Izreki sodb naj bi bili nerazumljivi, ter v nasprotju sami s sabo oz. s sodbami

Tožilka je v pritožbi medtem predlagala, da se Krofliča, ki mu je prvostopenjsko sodišče izreklo oprostilno sodbo, spozna za krivega zaradi kaznivih dejanj sostorilstva pri podkupovanju. Izreče naj se mu 10-mesečna zaporna kazen in denarna kazen v višini 6000 evrov.

V obrazložitvah obrambe je bilo slišati ugotovitve zagovornikov obtoženih, da je sodišče v tem medijsko odmevnem primeru podleglo pritiskom javnosti, da ni upoštevalo zakonodaje, ki je veljala v času očitanih kaznivih dejanj, temveč tisto v času sojenja, ki pa je bila že bila drugačna. Tudi sicer so opozarjali na številne napake, ki naj bi jih sodbe oz. izreki sodb vsebovali, ob tem pa so menili tudi, da so izreki sodb nerazumljivi, ter da so v nasprotju sami s sabo oz. s sodbami.

Nekateri od njih so izpostavili, da so določene kazni, ki jih je za posameznike izteklo prvostopenjsko sodišče, previsoke. Tako je, denimo, Penko izpostavil, da je kazen za Zidarja previsoka, predvsem zaradi njegove starosti in zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki je bilo že slabo tekom celotnega postopka. »Izrečena sankcija je nesorazmerna in nehumana,« je menil in povedal še, da Zidar tudi danes ni bil v stanju, da bi lahko prišel na sodišče.

Vsi, razen Črnigoja, so noč prebili v zaporu

Črnigoj je med drugim pred senatom dejal, da ni podkupoval ali ponujal kakršnihkoli koristi, ter da je namen tega procesa »s prstom pokazati na grešnega kozla ter pokazati, da pravna država obstaja«. Tudi Kroflič je dejal, da ni vedel za kakršnokoli podkupovanje in da ni od nikogar nič zahteval ali kdo od njega.

Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je sedem obdolženih v zadevi Čista lopata spoznal za krive podkupovanja ali sprejemanja podkupnine. Sodišče je Zidarju, Hildi Tovšak in Črnigoju prisodilo leto in pet mesecev zaporne kazni. Vsem obsojenim je naložilo tudi plačilo stranske denarne kazni.

Sojenje osmerici zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika in podkupovanja ter sostorilstva pri tem kaznivem dejanju se je začelo oktobra 2010, afera pa je v javnost prišla februarja 2008 po odmevnih aretacijah, v kateri so pridržali vse vpletene, vsi razen Črnigoja, ki se je zaradi funkcije državnega svetnika skliceval na imuniteto, pa so noč prebili v zaporu.