»Obdolžencev se kazensko ne preganja zaradi menedžerskega prevzema, temveč zaradi tega, kako so po prevzemu s pomočjo finančnih sredstev prevzetih družb financirali nastale obveznosti,« je v zaključnem govoru poudaril Kozina.
Za nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld in nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja pa zaradi pomoči pri zlorabi položaja predlaga dve leti in pol zaporne kazni. Po mnenju Kozine ni nobenega dvoma tudi o krivdi krovne družbe koncerna, družbe Atka-Prima, za katero predlaga denarno kazen v višini 100.000 evrov.
Reševal se je Šrotov »zasebni projekt«
»Rutar je bil seznanjen z nezakonito porabo posojil,« je poudaril tožilec. Pomoč Rosenfeldove je bila bolj specifična, saj ni bila zaposlena v nobeni izmed družb znotraj skupine, sama pa trdi, da je bila njena prisotnost na sestankih povezana le z njenim delom.
V obravnavanem obdobju je bil med družbami znotraj skupine Infond Holdingu in Centru Naložbe danih za skoraj 110 milijonov evrov posojil, s katerimi »se je reševal Šrotov zasebni projekt«, je dejal Kozina. Šrot je po navedbah tožilca vedel, da je Infond Holding prezadolžen in da posojil ne bo mogel poplačati.
Zagovornik: Navedbe ne držijo
Po mnenju tožilca je za ta kazenski postopek »značilna tudi sama narava posojil«, ki med drugim niso bila zavarovana, bila pa so nezakonito porabljena. Obtoženi so posojilodajalce, torej družbe znotraj skupine, po navedbah tožilca tudi zavajali glede namena posojil, saj naj bi bilo rečeno, da Infond Holding sredstva potrebuje »za servisiranje nakupa delnic Mercatorja« in operativne stroške poslovanja.
Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja Šrota, je poudaril, da nikakor ne držijo navedbe, da so bila posojila družb znotraj skupine Pivovarne Laško, ki so bila dana Infond Holdingu in Centru Naložbe, namenjena za financiranje Šrotovega zasebnega prevzemnega projekta, kot je to dejal tožilec.
Obrambi je po njegovem mnenju jasno, da gre pri obtožbi za poskus kriminalizacije menedžerskega prevzema. Obdolženi namreč niso mogli predvideti, da bo prišlo do sprememb v politiki in globalne finančne krize, kar je privedlo do stečaja družb. »S prodajo delnic Mercatorja bi namreč lahko zagotovili sredstva za normalno delovanje,« je poudaril.
Spremenil se je očitek
Zagovornik Atke-Prima Marko Bošnjak pa je izpostavil, da je obtožnica družbi najprej očitala, da je Šrot protipravno premoženjsko korist dobil v imenu in za Atko-Prima, nato pa se je ta očitek spremenil. Domneva, da je do takšne spremembe prišlo na podlagi sodbe višjega sodišča, v kateri je to zavrnilo tezo, da bi premoženjska korist družbenika izhajala iz njegovega solastniškega deleža.
Odvetnik se je s tem navezal na odločitev višjega sodišča v primeru nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža, ki s spremenjeno sodbo ni več prejemnik protipravne premoženjske koristi. Poudaril je še, da tožilec ne navaja, katero funkcijo v družbi Atka-Prima naj bi zlorabil obtoženi Šrot.
