Hilde Tovšak na predobravnavni narok ni bilo. Odvetnik je prosil za preložitev zaradi zdravstvenih razlogov. Narok bo posebej izveden.

Mirko Krašovec, nekdanji dolgoletni ekonom Nadškofije Maribor, je vložil ugovor proti obtožnici, zato na narok ni prišel. Sodišče je za 23 avgust zoper njega razpisalo glavno obravnavo. Sicer je Krašovec obtožen kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju poslovne goljufije na škodo Evropske unije (EU), Tivšakova pa na poslovno goljufijo na škodo EU.

Nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart, ki je v nadškofiji vodil službo za investicije in vzdrževanje so s tožilcem Stanislavom Pintarjem iz specializiranega državnega tožilstva sklenili in podpisali sporazum o priznanju krivde.

Za Mariničevo, ki je obdolžena poslovne goljufije na škodo EU, je tožilec predlagal 15 mesecev pogojne zaporne kazni na 3 leta preizkusne dobe. Za Bogatina, prav tako obdolženega poslovne goljufije na škodo EU, je predlagal 10 mesecev zapora, ki naj se izvrši na alternativen način, torej z delom v splošno korist. Za Ekarta, ki je obdolžen pomoči pri kaznivem dejanju poslovne goljufije na škodo EU, pa tožilstvo predlaga 10 mesecev pogojne zaporne kazni na 2 leti prizkusne dobe.

Ker je Mariničeva v zadevi Betnava obtožena še enega kaznivega dejanja, in sicer poslovne goljufije, bo sodišče za vse tri razglasilo sodbo šele po njenem naroku.

Spomnimo ...

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Kasneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.