Bal se je, da bi ga prijeli zaradi ropa
Spomnimo, da sta 22. avgusta policista Kukovič in Peter Jelenc v Litiji ustavila osebni avto VW polo, ker voznik ni bil privezan z varnostnim pasom. Kukovič je šel do avta, da bi prekrškarja legitimiral, ta pa je bliskovito izvlekel pištolo beretto in ga usodno ustrelil v glavo. Nato je poskušal napasti še Jelenca. Meril je proti njemu in ko se je policist pognal k svojemu ranjenemu kolegu, je spet začel pritiskati na sprožilec, a mu k sreči ni uspelo sprostiti zaklepa. Ko je poskušal ponovno usposobiti pištolo, je Jelenc dvakrat ustrelil proti njemu, kasneje pa še devetkrat. Nasilneža je zadel devetkrat (v uho, obe rami in predel križa), vendar je bil napadalec še dovolj pri močeh, da se je odpeljal domov. Na zaslišanju pred preiskovalno sodnico po Radonjićevih besedah ni bil sposoben smiselnega zagovora: govoril je o tem, da ni več isti kot prej, da ima rad ljudi in otroke, razlagal, koliko zasluži in podobno.
Tožilstvo meni, da je policista napadel zato, ker je štiri dni pred tem oropal trgovino z orožjem v Novih Fužinah in se je bal, da bi ga odkrili. Trgovcu je ob vstopu v trgovino začel govoriti, da je treba »narediti kaj radikalnega«, »sprožiti revolucijo« in zahteval naboje. Ko je prodajalec odvrnil, da brez dovoljenja za orožje ne bo šlo, je potegnil pištolo in s sekiro poskušal vlomiti v trezor. Ko mu ni uspelo, je odšel.
Lahko bi se zgodilo tudi komu drugemu
Njegove besede o »revoluciji« in prepričanje, da je poklican, da »naredi nekaj velikega« oziroma spremeni celotno »situacijo«, so del njegove psihotične bolezni, paranoidne shizofrenije, je včeraj pojasnil dr. Terzič. Po njegovih ugotovitvah je 26-letni Petrovčič, ki je bil zaposlen v Slovenski vojski, a je bil zaradi psihičnih težav tam le še kuhar, že od otroštva kazal znake shizoidne osebnostne motnje (med drugim se kaže v nezmožnosti ustreznega čustvenega odziva).
Sčasoma se je ta motnja razvijala do stopnje, za katero je značilno čudaško vedenje in doživljanje, ki ni več v skladu z realnostjo. Situacije je doživljal vse bolj paranoidno, dokler ni približno pol leta pred tragedijo v Litiji motnja prešla v psihotično bolezen (preganjalno nanašalne blodnje, prepričanje o branju misli in drugo). Počutil se je ogroženega s strani državnih institucij (policije, vojske), pa tudi staršev. »Imel je blodnje, občutek, da je poklican, da 'spremeni situacijo', zato je tudi hodil naokrog z orožjem,« je o obtoženem, ki je v avtu prevažal tudi mačeto, povedal izvedenec. In še, da bi vsak, ki bi prišel z njim v stik in mu nasprotoval, končal enako kot policist.
Vprašali še enega psihiatra
Petrovčiču je psihiatrinja sicer predpisovala zdravila, vendar jih je jemal le krajši čas. Če bi jih jemal redno, bi to njegovo doživljanje ublažilo, če pa bi šlo za velike odmerke, pa morda do psihoze niti ne bi prišlo. Terapija, ki ji je podvržen zdaj, bo po mnenju psihiatra čez daljši čas verjetno odpravila psihozo in bo »nekako normalno funkcioniral«, osebnostnih motenj (na primer odsotnosti empatije) pa ne.
Tožilstvo je naročilo izvedensko mnenje glede prištevnosti tudi psihiatru dr. Vanji F. Rejcu, a je prišel do povsem enakih ugotovitev kot Terzič. Petrovčič je bil enkrat že kaznovan, lani so ga obsodili zaradi velike tatvine, v tem primeru v bistveno zmanjšano prištevnem stanju. Dobil je pogojno kazen.
