Mesece preživela v bolnišnici
Anjini starši so se razšli, ko je bila stara sedem let. Sodišče jo je najprej trikrat dodelilo mami, četrtič, leta 2007, pa (pravnomočno) očetu. K njemu bi morala decembra tega leta, a ker tega ni želela, mu je mati ni predala. Ko sta februarja 2008 odšli k zdravnici, sta ju tam pričakala še psiholog in sodni izvršitelj – mami so naročili, naj otroka preda izvršitelju, a ker je deklica jokala in se oklepala matere, je ni odpeljal. So pa otroka, ki je hlipal, da se raje ubije, kot da gre k očetu, odpeljali na psihiatrični oddelek mariborskega kliničnega centra. Tam je ostala tri tedne, po dveh dneh pri mami pa se je spet oglasil izvršitelj. Deklica ni hotela stran, a so jo odpeljali in hospitalizirali na psihiatričnem oddelku ljubljanske pediatrične klinike. Ostala je do sredine junija, nato so jo premestili v otroško bolnišnico v Šentvid pri Stični. Odpustili so jo šele februarja 2009, ko je s pomočjo odvetnika Francija Matoza dosegla, da jo je sodišče dodelilo mami.
Vse v otrokovo korist
Serčeva trdi, da je bila hospitalizirana brez vsake pravne podlage in kljub temu da je bila popolnoma zdrava. Najprej so ji govorili, da je v bolnišnici zaradi samomorilskih teženj. Ko se je izkazalo, da to ni res, pa so ji rekli, da noče živeti pri očetu, drugam pa je ne morejo namestiti. In da bo tam tako dolgo, dokler ne bo spoštovala odločitve sodišča. Kot je dejala na sodišču, je stike z očetom odklanjala, ker jo je spolno zlorabljal. On je to odločno zanikal. Tudi psihiatrinja, ki se je leta 2006 pogovarjala z deklico, ni opazila nobenih posledic spolne zlorabe, dekličine izjave, da noče imeti stikov z očetom, pa je ocenila za naučene in nepristne. Ugotovila je tudi njeno odvisnost od matere.
Na sojenju so med drugim zaslišali tudi predstavnico centra za socialno delo, ki je povedala, da je deklica v bolnišnici pristala na pobudo zdravnikov, saj je grozila s samomorom. To je potrdila tudi zdravnica z ljubljanske pediatrične klinike. Po njenih besedah deklica tam ni duševno trpela, poskušali so le zmanjšati njeno stisko in ji omogočiti vključitev v življenje. Tudi bivanje v Šentvidu naj bi bilo zgolj v otrokovo korist.
