Prva "zelo velika" napaka je po mnenju Pličaniča ta, da je bila Tovšakova nezakonito v priporu, kar da je tudi poseg v človekove pravice. Tožilstvo je namreč v preiskavi prekvalificiralo kaznivo dejanje v milejšo obliko kaznivega dejanja, zaradi česar je za zadevo postalo pristojno okrajno sodišče. Po zakonu o kazenskem postopku pa lahko pripor do vložitve obtožnega predloga, ki se vlaga pred okrajnimi sodišči, traja največ 15 dni.
Druga napaka pa je, da se ni zagotovilo podlage, da bi Tovšakova kljub odpravi pripora v zgoraj opisanem primeru, ostala v priporu zaradi ostalih kazenskih postopkov, je pojasnil minister.
Opuščena skrb za učinkovito koordinacijo tožilstva in sodišča
Tako je bila po Pličančevi oceni opuščena skrb za učinkovito koordinacijo tožilstva in sodišča ter organizacijo, da zadeve tečejo gladko.
Tista, ki sta pristojna za to, torej generalni državni tožilec Zvonko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, bi se morala s tem soočiti in ugotoviti, ali sta storila vse, je dejal Pličanič. Ob tem je poudaril, da je njegova pristojnost predlaganje zakonodaje, zato bi bilo nesmiselno, da kogar koli poziva k odstopu. "Sama morata s tem opraviti, to je stvar njune integritete," je dejal.
Masleša: Brez napak pri Čisti lopati, v primeru delavcev na gradbišču Teš ena strokovna napaka
Odločanje o zadevi Čista lopata je potekalo pravilno in pravočasno, sodišče pa je sproti izvajalo procesna dejanja. V primeru delavcev na gradbišču Teš pa je bila storjena ena strokovna napaka, so ugotovitve službenih nadzorov, ki sta jih nad odločanjem sodišč v primeru Hilde Tovšak izvedli ljubljansko in mariborsko višje sodišče. Izsledke je predstavil predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša.
Predsednik vrhovnega sodišča v poročilih sicer ni našel nepravilnosti: višje in okrožno sodišče v Ljubljani sta, tako kaže pregled poročil, zakonsko pravilno in pravočasno opravili vsa dejanja.
Je pa bilo ugotovljeno, da je bila Hilda Tovšak v priporu predolgo, saj so razlogi za pripor potekli 12. aprila.
Zavrnil je očitke o napakah, ki naj bi posledično pripeljale do izmikanja prestajanja zaporne kazni oziroma pripora. Je pa opozoril na trend napadov, usmerjenih v politično podreditev sodstva ter slabitve pogojev za delo. Po njegovem je intenzivno delo v zadevah gospodarskega kriminala in pravdnih zadev na splošno izboljšala poslovanje.
Iz poročila je razvidno, da je sicer tožilstvo obtožni predlog vložilo šele, potem ko je sodišče Tovšakovi 17. maja že odpravilo pripor. Sklep o odpravi pripora je bil po besedah Masleše Tovšakovi vročen okoli 13.30 (takrat je bila tudi formalno svobodna), obtožnica pa je na sodišče po faksu začela prihajati ob 13.35 in je v celoti prispela ob 14. uri. Poročilo ob tem ugotavlja, da je tožilstvo obtožnico očitno vložilo v stiski, saj sodna preiskava še ni bila končana.
Masleša je danes tudi potrdil, da je Tovšakova že med pristajanjem pripora v zadevi delavcev na gradbišču Teš dvakrat zaprosila, da bi odšla na prestajanje zapora v zadevi Čista lopata (19. in 29. aprila), vendar ji sodišče ni ugodilo. Za slednje se je po besedah Masleše sodišče odločilo, ker iz sodne prakse izhaja, da je mogoče obtoženca oddati na prestajanje kazni samo, če je bil pripor, v katerem je, odrejen v isti zadevi.
Politično motivirana zatrjevanja
Vnaprejšnja zatrjevanja ministra za pravosodje in nekaterih politikov o napakah (in celo zarotah) je Masleša označil za neprimerne, nedostojne oziroma celo politično motivirane. Načelo objektivne odgovornosti bi po njegovem zlasti v odprtih sodnih postopkih resno ogrozilo načelo neodvisnosti ter omogočilo političen vpliv na sodnike prek predsednikov sodišč.
Sicer razume ogorčenost javnosti, ne more pa pristati na vnaprejšnje pavšalne in nepravilne ocene politikov o domnevnih napakah, ki ne upoštevajo pristojnosti akterjev ali pa spregledajo zakonski okvir.
Vsi smo se nekaj naučili
Zakaj Tovšakovi niso ugodili prošnje za predčasno prestajanje kazni, ki jo je vložila dvakrat, Masleša ni znal povedati, poudaril pa je, da »se ne moremo spuščati v vsebino odločanja o konkretnih zadevah«. Prepričan je, da se bomo na osnovi tega primera vsi kaj naučili ter da se s s sistemskimi rešitvami kaj podobnega ne bo nikoli več pripetilo.
Na vprašanje, ali se bo opravičil, kakor zahteva pravosodni minister Senko Pličanič, pravi, da vsem skupaj neprijetno. »Ne bi se mi bil problem opravičiti,« je dejal, a da ne vidi drugega napake kot to, da je bila Tovšakova predolgo v priporu, in da če ne bi bila, torej – če bi jo spustili aprila, sedaj ne bi imeli teh težav.
Zanikal je govorice, da je sodstvo v tako slabem stanju, kakor se prikazuje, saj da je še vedno bolje kot je bilo pred dvema letoma.
Bo Tovšakova zahtevala odškodnino?
Glede na to, da bi morala biti Tovšakova od 12. aprila na prostosti, je novinarje zanimalo, koliko odškodnine bi lahko zahtevala od države, če bi se odločila za tožbo. Masleša je dejal, da bi bilo špekulirati nekorektno, a dodal, da čeprav gre za razvpite zadeve, vendarle ne moremo suspendirati celega pravnega sistema, saj mora ta dolgoročno delovati po principu predvidljivosti in pravne varnosti.
Masleša je sicer izpostavil še varčevalne ukrepe, ki so zajeli tudi sodstvo. »Nočem, da to zveni demagoško, ampak ne moremo financirati niti osnovnih stvari,« je povedal. A po njegovem to ni ključno – najpomembnejša je namreč motivacija sodnikov. A jim ne morejo zagotoviti niti literature, kaj šele izobraževanj, je izpostavil Masleša.
Preberite še:
- Hilda Tovšak se je predala, njen odvetnik izginotja ne opredeljuje za pobeg
