Mariborska občina Maribor (MOM) na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja.
Prve radarje so postavili sredi oktobra lani in v samo prvih 36 urah so zabeležili 5000 prekoračitev hitrosti, za katere so bile predvidene kazni od 40 do 1200 evrov. A položnice niso izdali niti ene, saj je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih. Zvrstili so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja in se razširili tudi drugod po državi.
Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca je Iskra Sistemi zaradi izostalih plačil prekinila pogodbo z občino, Fištravec pa je dal sredi aprila letos radarje izklopiti. A ti ob cestah in križiščih še vedno stojijo, saj jih Iskra Sistemi ne želijo odstraniti pred razpletom zgodbe na sodišču.
Potencialna ovira
Kot je za STA pojasnil direktor mariborske mestne uprave Marko Žula, je želja občine, da se radarji čim prej odstranijo, saj trenutno ne služijo varnosti v cestnem prometu ter celo predstavljajo potencialno oviro. "MOM je zato pristojne inšpekcije obvestila o svojem stališču ter pričakuje, da bodo inšpekcijske službe uradno zahtevale odstranitev naprav iz cestnega sveta," je povedal.
Iskra je občini konec aprila poslala dopis, v katerem je zahtevala sedem milijonov evrov za poplačilo prekinjene pogodbe za radarje, v nasprotnem primeru pa zagrozila s tožbo, ki bi po njenih navedbah lahko dosegla tudi več sto milijonov evrov. Občina ponujene ponudbe ni sprejela in je predlagala, da realno ceno opravljenih del ugotovi neodvisna organizacija.
Žula je povedal, da se z Iskro ne pogajajo več, saj na sodišču poteka postopek glede ničnosti zadevne pogodbe. "Če je pogodba nična, potem je enostranska odpoved družbe Iskra Sistemi nerelevantna, sporazumna odpoved pa nepotrebna," je pojasnil.
Premalo konkretizacije
Zahtevek družbe Iskra Sistemi v višini sedem milijonov evrov po mnenju Žule ni bil dovolj konkretiziran in je med drugim vseboval tudi nepotrjene postavke del na semaforskem sistemu. "Kot takšen je bil predlog za MOM nesprejemljiv in ga je zato tudi zavrnila ter nasprotni stranki posredovala svoje stališče," je dodal. Na mariborski občini menijo, da je družba Iskra Sistemi za takšno stanje sokriva ter je tako upravičena le do plačila dejanskih stroškov.
V javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in Iskro Sistemi je Komisija za preprečevanje korupcije našla znake korupcije in s pomočjo državnega pravobranilstva je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila tožbo za ugotovitev ničnosti te pogodbe. Na omenjenem sodišču so za STA povedali, da se zadeva obravnava prednostno. "Začetek sojenja je napovedan predvidoma za konec letošnjega leta," so navedli.
Negativno mnenje o pogodbi je izreklo tudi računsko sodišče, zadevo pa preiskuje še Nacionalni preiskovalni urad. V slednjem podrobnosti ne izdajo. Na poizvedovanje STA so navedli le, da "aktivno" vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic pri izvedbi javnega razpisa za modernizacijo prometne ureditve v mestu.
