»Generalno gledano, Slovenija na področju najhujših posledic prometnih nesreč nedvomno dela po neki začrtani in pravi poti, rezerve pa so predvsem v sodelovanju različnih organizacij in države. Pri kazalcih števila mrtvih in hudo ranjenih je treba izpostaviti tudi kontekst medicine, ki reši vse več življenj. Odpirata se nam drugo široko polje kakovosti nadaljnjega življenja poškodovanih in zelo občutljivo novo področje celostne rehabilitacije človeka in njegovih bližnjih. Hudo ranjeni so in bodo za daljše časovno obdobje zaznamovani, ta zaznamovanost pa se pozna tako na osebni ravni človeka in njegovih bližnjih kot tudi v širši socialni, zdravstveni in družbeni sferi. Na žalost v minus,« ocenjuje generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) in predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba.
Več kazni, alkohol ostaja resna težava
Surova statistika policije za prvo polletje lanskega leta kaže, da so policisti poostrili nadzor nad prometom, saj so v prvih šestih mesecih obravnavali 172.506 prometnih prekrškov, kar je približno 11 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2013.
Kljub različnim represivnim ukrepom in (sicer počasnemu) dozorevanju slovenskih voznikov je problematika vožnje pod vplivom alkohola še vedno pereča. Vozniki, ki so pregloboko pogledali v kozarec, preden so sedli za volan, so v lanskem prvem polletju zakrivili skoraj deset odstotkov vseh prometnih nesreč in kar četrtino nesreč s smrtnim izidom.
Problematičnim voznikom je ogledalo poskusil nastaviti tudi zadnji poostreni policijski nadzor v okviru akcije »0,0 šofer«. Ob robu preventivnih aktivnosti in pozivanju k varni vožnji so policisti med 1. in 20. decembrom po vsej Sloveniji odredili 27.464 alkotestov. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so v dvajsetih dneh odvzeli 689 vozniških dovoljenj in pridržali 40 voznikov. Čeprav se morajo problematični vozniki v zadnjih letih udeleževati tudi obveznih izobraževalnih delavnic, na katerih jih psihologi poskušajo usmeriti k spreminjanju vedenjskih vzorcev, ostaja skrb vzbujajoč podatek, da so vozniki, ki povzročajo prometne nesreče v vinjenem stanju, ne le rahlo vinjeni, temveč močno pijani. V povprečju nesreče (tako smrtne kot tudi blažje) povzročijo s kar 1,5 promila prisotnega alkohola.
Ceste v vse slabšem stanju
Pomemben dejavnik prometne varnosti so tudi ceste. Z izjemo avtocest, ki so v Sloveniji v zadnjih letih bistveno pripomogle k zmanjševanju hudih prometnih nesreč, v Direkciji za ceste in AMZS žal še vedno opozarjajo na slabo stanje drugih državnih cest – regionalk in glavnih cest.
Če že Direkcija za ceste priznava, da je v slabem stanju več kot polovica regionalnih in glavnih cest, je tudi zadnji pregled 3179 kilometrov državnih cest po mednarodni metodologiji EuroRap pokazal, da si z vidika varnosti 1500 kilometrov pregledanih cest zasluži najslabši možni oceni (eno ali dve zvezdici od petih).
Da bi se lahko prometna infrastruktura v kratkem kaj bistveno spremenila na bolje, za zdaj ne kaže, saj bo Direkcija za ceste letos od države prejela le okoli tretjino sredstev, ki bi jih potrebovala za normalno vzdrževanje cest. Po mnenju sekretarja komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu AMZS Jureta Kostanjška bi morali zato v Sloveniji iskati tudi nizkocenovne rešitve. Po mednarodni metodologiji bi namreč že 8,5 milijona evrov, ki bi jih vsako leto dodatno namenili za manjše, vendar pomembne popravke (dodatne varnostne ograje, robne ropotne črte, odstranjevanje ali zaščita nevarnih objektov ob cesti, asfaltiranje bankin in podobno), lahko na dolgi rok prineslo tako bistveno izboljšanje varnostne slike kot tudi velike prihranke.
