Tatovi goriva največji »odjemalci« registrskih tablic

Ukradene registrske tablice najpogosteje končajo na avtomobilih, s katerimi se kriminalci odpeljejo naprej proti novim ropom, vlomom in drugim kaznivim dejanjem. V zadnjem času, ko so vedno pogostejše tudi tatvine bencina na bencinskih servisih, so po ocenah policije prav tatovi bencina najpogostejši uporabniki ukradenih tablic. Serijski tatovi goriva namreč največkrat uporabljajo nekaj različnih avtomobilov, na katere neprestano nameščajo vedno nove ukradene registrske tablice, saj vedo, da jih bodo na bencinskih servisih posnele varnostne kamere.

Zaradi številnih varnostnih kamer (v manjši meri pa tudi očividcev) je za tatove, roparje in tudi hujše kriminalce ukradena registrska tablica pravzaprav »obvezna oprema«, pri najhujših kaznivih dejanjih, kot so ugrabitve, večji ropi in umori, pa se zatečejo tudi k ukradenim avtomobilom ali celo kombinaciji ukradenega avtomobila in ukradenih tablic, ki nato skupaj z avtomobilom končajo v plamenih, s katerimi poskušajo kriminalci uničiti še biološke sledi.

Nevšečnosti oškodovancev

Tatvina registrskih tablic, ki je sama po sebi bagatelno kaznivo dejanje, lahko okradenim povzroči nemalo preglavic. Mlajši par iz Ljubljane nam je zaupal svojo zgodbo o nenehnih nevšečnostih na meji s Hrvaško. V Ljubljani so jima ukradli eno registrsko tablico, nato sta izkoristila eno izmed možnosti, ki so jima jih ponudili pristojni, in naročila eno dodatno registrsko tablico (več kot ene dodatne ni mogoče dobiti). To sta naredila predvsem zato, da jima ne bi bilo treba spreminjati podatkov na prometnem dovoljenju in drugih, z avtomobilom povezanih dokumentih. Težave so se začele že ob prvem in nato nadaljevale praktično ob vsakem naslednjem prečkanju meje s Hrvaško, kjer sta morala slovenske policiste vedno znova na dolgo in široko prepričevati o svoji zgodbi. Čez čas sta imela tovrstnih nadležnosti dovolj in sta zaprosila za novi registrski tablici.

Do takšnih zapletov po besedah generalne policijske uprave sicer niti ne bi smelo priti: »Vsaka tablica ima svojo dodatno oznako, po kateri se registrske tablice medsebojno ločijo, kljub temu da imajo enako registrsko oznako. V informacijskem sistemu je zavedeno, katera tablica je veljavna, katera pa je bila izgubljena,« razlagajo na policiji.

Dodatno lepljenje in vijačenje

V preteklosti so v javnost prišle tudi zgodbe o voznikih, ki so od mestnih redarjev prejemali celo položnice za prekrške, ki jih je storil »novi lastnik« ukradenih registrskih tablic, ali so se morali zagovarjati zaradi domnevnih tatvin goriva – prav tako grehov tatov z ukradenimi tablicami. Govorimo seveda o voznikih, ki so izginotje oziroma krajo tablice povsem ustrezno prijavili. »Menimo, da lastnik 'izgubljenih' registrskih tablic nima velikih težav, da dokaže, da ni on s svojim vozilom storil prekrška, saj mestni redarji fotografirajo kršitelje. Podobno je tudi s tatvinami goriva,« ob tem razlagajo na policiji. Dokazati se seveda res da, vendar pa je vprašanje, zakaj je pri tako – vsaj na videz – preprosto rešljivem problemu in današnji informacijski tehnologiji sploh potreben tako velik angažma oškodovancev.

Tudi pri preventivi se je za zdaj mogoče bolj kot ne le zateči k principu »zavaruj nekoliko bolje kot drugi, tako da bodo raje ukradli drugim in morda ne ravno tebi«. Kovinski okvirji so boljši od plastičnih, kar zmanjšuje vsaj možnost izgube – ne pa tudi kraje –, registrske tablice pa je dovoljeno še dodatno prilepiti, jih pričvrstiti s kovicami ali priviti z vijaki (skozi belo površino tablic). Zadnje je celo nenavadno, vendar za voznike v pozitivnem smislu. Registrske tablice, ki morajo biti nameščene na predpisanem mestu, morajo biti po zakonodaji tudi dobro vidne, čitljive, nepoškodovane, ne smejo pa biti upognjene, zakrite, dodatno prevlečene ali prikrite. Čeprav se tablice, ki so neke vrste uradni dokument, med vijačenjem pravzaprav poškodujejo, so nam na policiji pojasnili, da so privite tablice kljub temu dovoljene ter da je skrb, da bi zaradi tega tvegali kazen, odveč.