Skupaj s soobsojenim očetom Francem je Jure Trunk svoje nestrinjanje s porušitvijo družinske črne gradnje na Vodmatu v Ljubljani stopnjeval do hudih pritiskov in groženj inšpektorjem, tako da sta se na koncu znašla na zatožni klopi in kasneje celo v zaporu. Oba sta bila obsojena na zapor ob koncu tedna, vendar si je Jure Trunk to »ugodnost« že zapravil. Trunk je moral v zapor (polodprti oddelek zapora Dob v Slovenski vasi) prihajati ob sobotah ob šestih popoldne, zapustil pa ga je lahko v ponedeljek ob osmih zjutraj. A ker se vseh obveznosti ni držal, je sodišče določilo, da mora svojo kazen odslužiti zgolj za zapahi.
Orodje za vračilo nagrabljenega denarja
S tem si je zapravil možnost, ki v Sloveniji ne doleti veliko obsojencev. Za prestajanje kazni zgolj ob prostih dneh pridejo v poštev le obsojenci, ki so obsojeni na manj kot tri leta zapora (z izjemo obsojencev kaznivih dejanj spolnega nasilja, ki nimajo te možnosti), hkrati pa morajo biti vredni zaupanja, da te ugodnosti ne bodo zlorabili. Prav tako morajo biti zaposleni ali vključeni v izobraževanje.
Zapor ob koncu tedna v Sloveniji ni najbolj razširjen, tako da je bilo lani po tem milejšem režimu v povprečju zaprtih 32 obsojencev. Med njimi se zadnje čase pojavljajo tudi »zvezdniki« iz politike in gospodarstva, kot denimo nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler in davčni goljuf Rok Snežič. Alternativne sankcije namreč tožilstvu v praksi pomenijo tudi koristno orodje pri pogajanjih z obtoženci, pri katerih želi tožilstvo doseči čim hitrejše vračilo nezakonito pridobljenega denarja in plačilo visokih stranskih denarnih kazni.
Tudi za sodobne penološke poglede velja, da nižje zaporne kazni tako za obsojenca kot tudi za družbo na daljši rok pomenijo več škode kot koristi. Zato so alternativne kazni, kot denimo zapor ob koncu tedna ali delo v splošno korist, ne le dobrodošle, temveč tudi nujne, čeprav jih javnost v odmevnejših primerih včasih težko sprejme. Ne le zato, ker so že same po sebi milejša različica »običajne« zaporne kazni, temveč ker za nameček omogočajo nekatere dodatne ugodnosti. Z nekaterimi se ne strinjajo niti v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Sporna možnost dela v tujini
Zapor ob koncu tedna ne pomeni, da se mora obsojenec v petek popoldne, ko konča delo, odpeljati naravnost v zapor in tam ostati do ponedeljka zjutraj, ko mora ponovno v službo. Nujno je le, da dvakrat prespi v zaporu, vendar lahko vsak konec tedna – kot do pred kratkim v Trunkovem primeru – v zaporu preživi precej manj kot 48 ur. V zaporih pravila igre postavijo za vsakega obsojenca posebej, prav na primeru v javnosti bolj prepoznavnih zapornikov pa se je pokazalo še, da zakonodaja dopušča dogovor o bivanju v zaporu katera koli dva dneva v tednu. Obsojeni Rok Snežič po nekaterih informacijah za nameček dela (tudi) v tujini, natančneje v Bosni in Hercegovini, še vedno pa ima tudi orožni list za pištole in puške, ki jih prav v teh dneh poskuša na dražbi prodati njegov stečajni upravitelj.
Prav možnost dela v tujini se upravi za izvrševanje kazenskih sankcij zdi prevelika ugodnost – z varstvenega in nadzornega vidika. »V praksi se pojavljajo primeri, ko sodišče dovoli obsojencu, ki delo opravlja v tujini, prestajati zapor ob koncu tedna. Trenutno veljavni predpisi namreč ne določajo pogojev za delo v tujini v primeru takšnega načina prestajanja kazni. Uprava je v preteklosti že opozorila na problem izvrševanja nadzora, saj slovenski organi takšnega nadzora v tujini ne morejo opravljati,« s trenutno ureditvijo niso najbolj zadovoljni v vodstvu slovenskih zaporov.
