Krašovec je dejal, da je prav Tovšakova, potem ko je Vegrad vstopil v lastniško strukturo Betnave, nekdanjo direktorico družbe Dragico Marinič nastavila na ta položaj.
Kot ekonom bolj ali manj brez pooblastil
Vodstvu Betnave je po Krašovčevih besedah Tovšakova leta 2009 naročila, naj na gospodarsko ministrstvo pošlje zahtevek za pridobitev 1,7 milijona evrov za obnovo dvorca Betnava. Tovšakova jim je takrat pojasnila, da je na gospodarskem ministrstvu že vse urejeno in da ona točno ve, katere zadeve se lahko uspešno sklenejo.
Krašovec je poudaril, da kot ekonom v bistvu ni imel nobenih pooblastil, vsa pooblastila sta imela Mariničeva in šef mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Anton Ekart. Večkrat pa je vodstvo Betnava opozoril, da mora delovati zakonito.
Tožilec mu očita psihološki vpliv
Kot je dejal, je bil septembra leta 2009 sklenjen dogovor med mariborsko nadškofijo in Vegradom glede obnove Betnave in njenega vodenja. Ta dogovor pa je vodja pravne službe nadškofije Adam Miroslav poslal takratnemu nadškofu koadjutorju Nadškofije Maribor Antonu Stresu.
Tožilec Krašovcu očita, da je septembra 2009 psihološko vplival na Mariničevo in Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in z njo od gospodarskega ministrstva za dvorec Betnava pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev.
Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila. Krašovec pa meni, da sta izjavi Mariničeve in Ekarta lažni oziroma da sta skušala zmanjšati svojo odgovornost. Prepričan je, da nihče od njiju ni priznal nečesa, kar ni naredil.
Lažne poslovne listine
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago pri zahtevku za izplačilo sredstev EU.
1,7 milijona evrov
Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.
Če bo spoznan za krivega, pa Krašovcu, ki ga je Cerkev kazensko premestila v benediktinski samostan Šentpavel v Avstriji, grozi do osem let zapora. Sojenje se nadaljuje v četrtek.
