Uršulinski samostan je državo tožil v pravdni zadevi, saj redovnice niti po končanem denacionalizacijskem postopku, ki se je vlekel več kot 15 let, niso mogle uporabljati poslovne stavbe in garaže v Blaževi ulici v Škofji Loki. Odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin sestram uršulinkam kot denacionalizacijskim upravičenkam po zakonu o denacionalizaciji pripada za obdobje od uveljavitve zakona 7. decembra 1991 do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji 3. februarja 2007. Po pravnomočni odločbi o denacionalizaciji pa je trajalo kar 18 mesecev, da se je Slovenski etnografski muzej dejansko izselil.
Na nedavni obravnavi 12. julija na kranjskem okrožnem sodišču je po poročanju časnika tožeča stran spremenila višino tožbenega zahtevka: ta je namreč znašal 1,26 milijona evrov z obrestmi od 19. januarja 2008 naprej, na podlagi dopolnjene sodne cenitve pa znaša zdaj milijon evrov. Državna pravobranilka se z dopolnjeno cenitvijo ni strinjala, saj je zanjo ustrezna le prvotna cenitev v višini 644.000 evrov. Do poravnave ni prišlo, obe strani pa sta se strinjali, naj razsodi sodišče.
Z državnega pravobranilstva so za Delo pojasnili, da država Slovenija v tej zadevi temelju zahtevka ni ugovarjala, ugovarjala pa je višini zahtevane odškodnine, saj je tožeča stranka po njenem mnenju ni izkazala.
Medtem ko na pravobranilstvu sodbo še proučujejo, so v samostanu za časnik pojasnili, da se na odločitev sodišča ne bodo pritožili. Predstojnica Judita Mihelčič je razložila, da je že na obravnavi julija izrazila željo, da se zadeva zaključi: »Če bi bilo pošteno, bi se z etnografskim muzejem dogovorili za primerno najemnino, toda za to ni bilo posluha. Sicer sem proti tožarjenju, a drugače se ni dalo reševati.«
Sodba sicer še ni pravnomočna.