Komaj 20-letni Klemen naj bi bil miren fant in priden študent, ki ni z ničimer izstopal. Nazadnje so ga opazili v noči na četrtek, 4. decembra, v bližini gostinskega lokala Trust v Mariboru oziroma v bližini Štuka. Nekateri očividci so v medijih zatrjevali, da naj bi ga nazadnje opazili v družbi treh neznanih moških, a se mnogi čudijo, čemu se trojica še ni oglasila na policiji in povedala, kam se je mladenič napotil potem – če seveda nimajo česa skrivati.
Preiskujejo tudi možnost kaznivega dejanja
Na policiji pravijo, da preverjajo vse informacije in tudi vse druge možnosti, ki bi jih lahko privedle do pogrešanega. »Policija intenzivno zbira in preverja vse podatke, tako na območju celjske kot mariborske policijske uprave, kjer je bil Klemen Lenko nazadnje opažen, pa tudi drugje. Iskanje je razpisano tudi v schengenskem informacijskem sistemu ter Interpolovih bazah. Sproti preverjamo vsa nova dejstva, okoliščine, klice in sporočila občanov ter operativne podatke, ki bi lahko pripomogli k najdbi pogrešanega,« pojasnjuje Milena Trbulin s Policijske uprave Celje. Obenem priznava, da preiskujejo tudi sum, da gre v tem primeru morda za kaznivo dejanje, čeprav oprijemljivih sledi glede tega za zdaj ni.
Zagotovo tudi zaradi tovrstnih ugibanj Klemenovim najbližjim v teh dneh ni lahko. Oče Gojko se je sicer v tem času srečal tudi z Iko Plevnik, mamo že 14 let in pol pogrešanega Celjana Jureta Plevnika Goloba, ki še vedno ne ve, kaj se je zgodilo z njenim sinom, saj ga vse do danes niso našli. Klemenov oče pravi, da se mu zdita primera podobna, ob tem pa okrca novi zakon o varovanju osebnih podatkov, češ da imajo policisti zaradi tega pri iskanju polnoletnih oseb, če te izključijo mobilni telefon, zvezane roke. A tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija to zanika in pojasnjuje, da policija na podlagi določil omenjenega zakona lahko obdeluje osebne podatke in tudi zaprosi operaterja za posredovanje potrebnih podatkov, če gre za pogrešano osebo in so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 153. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1).
Zakon in pravilnik sta policiji v pomoč
Da zakonodaja nikakor ne ovira policije pri ukrepanju v takih primerih, poudarja tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Ravno obratno. Informacijski pooblaščenec je spisal pravne podlage, ki policiji omogočajo pridobivanje podatkov o lokacijah oseb, kadar obstaja verjetnost, da je ogroženo njihovo življenje. Pristojnosti za ukrepanje policije so namreč jasno opredeljene v 153. členu ZEKom-1, ki je bil sprejet ravno na pobudo informacijskega pooblaščenca. In ta določa pogoje, postopek in dolžnosti operaterjev v primeru iskanja pogrešanih oseb, za katere obstoja domneva, da imajo pri sebi mobilni telefon,« razloži Prelesnikova.
Podrobnosti postopanja v tovrstnih primerih predpisuje tudi pravilnik o načinu izvajanja 153. člena ZEKom-1, ki so ga lani v sodelovanju s policijo in operaterji še izboljšali in vanj vložili veliko truda, da zdaj omogoča hitro in varno pridobivanje kakovostnih podatkov, ki so v takih primerih ključni. Res pa je, še doda Prelesnikova, da policija že skoraj leto dni zamuja s sklenitvijo tehničnih protokolov o izvajanju pravilnika, ki bi v takih primerih omogočili še hitrejše ukrepanje in bi morali biti sprejeti že januarja. Sicer pa informacijski pooblaščenec izvajanje 153. člena ZEKom-1 tudi redno nadzira. »Policija je tako ravno na račun bolj jasnih določb zakonodaje lani v 133 primerih iskanja 115 ljudi našla živih, 15 žal mrtvih, trije primeri pa so ostali nerešeni,« še razloži Prelesnikova.