Če smo pri napisanem med najbolj razvitimi e-državami, kar velikokrat poudarjamo, pa se v uresničevanju tega vse bolj oddaljujemo od resničnih e-potreb državljanov.

Na predstavitvi portala e-javne uprave je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj posebej poudaril, da so ideje o informatizaciji v državni upravi zelo stare in da je zdaj treba odpraviti težave ter zastoje, na koncu pa je jasno opozoril: "Zdaj je transparentno, kje v informatizaciji je državna uprava."Zanjo lahko trdimo, da je informatizacijsko dobro podprta in razvita, v posameznih primerih morda še preveč. Primeri, kot so nepotrebni nakupi računalnikov ali programske opreme v posameznih ministrstvih, v zadnjem času dokazujejo, da se na področje informacijske tehnologije nenadoma spoznajo vsi.

V parlamentarni dvorani so 27. marca lani sedeli vodilni strokovnjaki slovenske informacijske tehnologije, ki so na javni predstavitvi "Informacijska družba - izziv Sloveniji" jasno povedali, kje smo in kaj nam manjka. Kljub številnim opozorilom se v enem letu ni zgodilo nič, se pa deklarativne e-usmeritve ponavljajo pri ministrski svetnici Nevenki Črešnar Pergar, ki naj bi se ukvarjala tudi s tem področjem, in v ministrstvu za informacijsko družbo, ki v zadnjem času aktivno sodeluje v pogovorih s tujci o možnih razvojnih usmeritvah in sodelovanju v e-Evropi. Ob vsem tem pa so dejavni še razni forumi, združenja, GZS in posamezne občine - vsi imajo svoje e-cilje in svoje e-želje.

Pri vsem tem gre v bistvu za ponavljanje že tolikokrat slišanega in zapisanega cilja o e-Sloveniji, kjer bi bila javna uprava bliže svojim državljanom in prijaznejša do njih. V omenjeni strategiji je zapisano, da so prednostna področja e-javne uprave notranje zadeve, finance, okolje in prostor ter javna naročila. Prva tri področja so za državljane najbolj zanimiva in pomembna. Kdaj nam ne bo več treba stati pred upravnimi okenci in čakati na dokumente, nositi davčnih napovedi na pošto in iskati dovoljenj po vseh mogočih uradih? V trenutku, ko smo se v Sloveniji odločili, da bomo stopili v novo e-državo, smo si nakopali dodatno delo. Da bi lahko državljani prek interneta reševali upravne postopke, je treba najprej spremeniti zakonodajo, in če bi bili racionalni, bi sočasno s tem reševali vprašanje programske opreme. Slednje v posameznih ministrstvih že rešujejo, vsak sicer po svoje, a o spremembah zakonodaje zaradi uvajanja e-javne uprave se skoraj ne govori. Pot za to pa je pri nas (pre)dolga.Nekaj ministrstev nam zagotavlja, da bomo do konca leta deležni vsaj osnovnih e-storitev v razmerju do države, prihodnje leto naj bi volili že s klikom z miško in leta 2003 oddajali davčno napoved prek računalniške tipkovnice.

Čakanje na to je predolgo, če vemo, da so v vseh teh letih nastale velike računalniške podatkovne baze javne uprave in države, ki jih je treba samo smiselno in interaktivno povezati. Razlog za zaostanek pri odpiranju in povezovanju je lahko drugje, saj je varnost e-poslovanja z e-podpisom, potrjenim s kvalificiranim potrdilom SIGOV-CA, vrhunska. Spletni portal e-javne uprave, ki ga je predstavil CVI, dokazuje, da je osnovna filozofija preprosta, žal pa je pri nas bolj zapleteno sprejeti enoten dogovor.