Kazenski pregon je stekel na predlog Katarine Kresal in Gorana Klemenčiča, ki sta bila v času kaznivega dejanja leta 2010 funkcionarja (ona notranja ministrica, on pa njen državni sekretar), zato je pregon moralo prevzeti tožilstvo. Včeraj je sodnica pojasnila, da je Klemenčiča povabila na narok, a je izostanek opravičil, hkrati pa tudi dodal, da zaradi poteka časa umika predlog za pregon. Tako je ostal le očitek kaznivega dejanja na račun Kresalove. Kazensko zasebno tožbo je sicer sprožilo Jelinčičevo razkritje domnevnih elektronskih pisem med Kresalovo in Klemenčičem, ki naj bi dokazovala, da je ministrica usmerjala policijsko akcijo, v kateri so 9. marca 2010 aretirali takratnega poslanca SNS Srečka Prijatelja, ter preiskavo Jelinčiča in nekdanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika. Jelinčič je o tem govoril v intervjuju za tednik Reporter, je pa tudi pridal, da ne ve, ali je omenjena elektronska korespondenca med naslovoma katarina.kresal@gov.si in gorazd.klemencic@gov.si verodostojna.
Dokumenti iz »tretje roke«
Kresalova in Klemenčič sta dopisovanje in s tem tudi nezakonito delo policije odločno zanikala ter tudi zelo hitro napovedala kazenski pregon zaradi blatenja časti in dobrega imena. Z notranjega ministrstva so sporočili, da je namen celotne zgodbe z vedno novimi lažmi diskreditirati ministrico, in tudi, da je policija že zavarovala podatke na njenem računalniku. Klemenčič pa je dejal, da bi bilo treba preveriti, ali ne gre v tem primeru tudi za kaznivo dejanje ponarejanja listin. Zapisi naj bi bili namreč ponarejeni, »in to na tako amaterski način, da je njihova neverodostojnost očitna in lahko preverljiva«, je povedal. Poleg tega, da gre za zamenjavo imen Goran in Gorazd, je v elektronskem naslovu tudi končnica gov.si, ki je policija oziroma notranje ministrstvo ne uporabljata.
Ko je afera prišla na dan, so v Delu objavili izjavo človeka, ki je Jelinčiču izročil sporno korespondenco. Dokumente naj bi dobil iz »tretje roke«, z njimi nima nič, je dejal. »Z njihovo vsebino sem seznanjen, vendar o njihovi verodostojnosti ne morem govoriti, ker vemo, da danes take zadeve lahko naredi vsakdo,« je izjavil. Po njegovih besedah so prišli z notranjega ministrstva oziroma tam je njegov informator. Sicer pa Jelinčičev vir ni razpolagal z neposrednim elektronskim zapisom pisem, pač pa z zgoščenko, na kateri so bile shranjene le kopije posnetkov, skenov, ki jih je Jelinčič poslal Reporterju in še nekaterim drugim medijem.
Na vse skupaj se je takrat odzval tudi novinar Reporterja Igor Kršinar. Kot je izjavil, je Jelinčiča v intervjuju vprašal, ali verjame, da je bila notranja ministrica o kriminalistični akciji obveščena šele po tistem, ko so kriminalisti začeli hišne preiskave. Po intervjuju je na policiji, pri Kresalovi in Klemenčiču preverjal, koliko sta vedela o preiskavi, preden sta bila o njej uradno obveščena. Poleg tega je Klemenčiča še posebej vprašal, ali uporablja elektronsko pošto gorazd.klemencic@gov.si. Odgovore je objavil v posebnem članku, v katerem je opozoril, da je državnemu sekretarju ime Goran in ne Gorazd in da elektronski naslov gorazd.klemencic@gov.si ne obstaja. O tem je obvestil tudi Jelinčiča, ki bi lahko v okviru avtorizacije intervjuja svoj odgovor spremenil, a je ta vztrajal pri svojem, je razložil Kršinar.
Obremenjen s posojili
Po dobrih štirih letih je torej zadevo začelo obravnavati ljubljansko sodišče. Jelinčič je bil prvič na predobravnavni narok vabljen sredi julija, a je bil takrat zaposlen s sodelovanjem v pogovorni oddaji na eni beograjskih televizij. Včeraj je na sodišče prišel. Z zagovornikom sta že pred narokom pristopila k tožilcu in se začela pogajati o morebitnem priznanju. Na podlagi tega je nato Suknaič sodišču za obtoženega, ki je že bil pogojno kaznovan zaradi razžalitve in krive ovadbe, predlagal 2700 evrov denarne kazni. Ne Jelinčič ne zagovornik Fašun nista imela pripomb, razen da bi ta znesek odplačal po obrokih v dveletnem časovnem obdobju. Jelinčiču sicer pripada okoli 1700 evrov pokojnine na mesec, a dejansko dobi zgolj zajamčeni znesek zaradi kreditov in drugih obveznosti, je povedal Fašun. Dodal je še, da je dolžan preživljati dva mladoletna otroka in da je tudi plača obtoženčeve žene pod slovenskim povprečjem. Sodnica se je z vsem tem strinjala in narok je bil v 15 minutah končan. Če se Jelinčič razsodbe ne bo držal, bo moral za vsakih neplačanih 120 evrov za en dan v zapor. Ker sta se tako tožilstvo kot obramba odpovedala pritožbi, je sodba z včerajšnjim dnem postala pravnomočna in je že začel teči dveletni plačilni rok.
