Sodnica Dejana Fekonja je dejala, da mu je vabilo poslala že 23. junija, pa ga na pošti še vedno ni prevzel. »Jelinčič mi je povedal, da je prejel obvestilo o prispeli sodni pošiljki in da 15-dnevni rok za dvig poteče danes. Glede na predvolilno obdobje, vsak dan je bil odsoten od 8. do 20. ure, pošte še ni uspel dvigniti in bo to storil danes,« je povedal Fašun. Sodnica je narok preložila na konec avgusta.

»Amaterski ponaredek«

Ker je sodnica narok preložila na konec avgusta, o vsebini obtožbe še niso govorili. Dejstvo pa je, da je sodni postopek stekel na predlog Klemenčiča in Kresalove, ki pa sta bila v spornem času funkcionarja, zato je pregon prevzelo tožilstvo. Kazenska obtožba zaradi žaljive obdolžitve se nanaša na leto 2010 in Jelinčičevo razkritje domnevnih elektronskih pisem med Kresalovo in Klemenčičem, ki naj bi dokazovala, da je Kresalova usmerjala policijsko akcijo, v kateri so 9. marca tega leta aretirali takratnega poslanca SNS Srečka Prijatelja ter preiskavo Jelinčiča in nekdanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika. Jelinčič je o tem govoril v intervjuju za tednik Reporter, je pa tudi pridal, da ne ve, ali je omenjena elektronska korespondenca med naslovoma katarina.kresal@gov.si in gorazd.klemencic@gov.si verodostojna.

Kresalova in Klemenčič sta dopisovanje in s tem tudi nezakonito delo policije odločno zanikala ter tudi zelo hitro napovedala kazenski pregon Jelinčiča zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Z notranjega ministrstva so sporočili, da je namen celotne zgodbe z vedno novimi lažmi diskreditirati ministrico in tudi, da je policija že zavarovala podatke na njenem računalniku. Klemenčič pa je dejal, da bi bilo treba preveriti, ali ne gre v tem primeru tudi za kaznivo dejanje ponarejanja listin. Zapisi naj bi bili namreč ponarejeni, »in to na tako amaterski način, da je njihova neverodostojnost očitna in lahko preverljiva«, je povedal. Poleg tega, da gre za zamenjavo imen Goran in Gorazd, je v elektronskem naslovu tudi končnica gov.si, ki je policija oziroma notranje ministrstvo ne uporabljata.

Dokumenti iz »tretje roke«

Ko je afera prišla na dan, so v Delu objavili izjavo človeka, ki je Jelinčiču izročil sporno korespondenco. Dokumente naj bi dobil iz »tretje roke«, z njimi nima nič, je dejal. »Z njihovo vsebino sem seznanjen, vendar o njihovi verodostojnosti ne morem govoriti, ker vemo, da danes take zadeve lahko naredi vsakdo,« je izjavil. Po njegovih besedah so prišli z notranjega ministrstva oziroma tam je njegov informator. Sicer pa Jelinčičev vir ni razpolagal z neposrednim elektronskim zapisom pisem, pač pa s CD-jem, na katerem so bile shranjene le kopije posnetkov, skenov, ki jih je Jelinčič poslal Reporterju in še nekaterim drugim medijem.

Na vse skupaj se je takrat odzval tudi novinar Reporterja Igor Kršinar. Kot je izjavil, je Jelinčiča v intervjuju vprašal, ali verjame, da je bila notranja ministrica o kriminalistični akciji obveščena šele potem, ko so kriminalisti začeli hišne preiskave. Po intervjuju je na policiji, pri Kresalovi in Klemenčiču preverjal, koliko sta vedela o preiskavi, preden sta bila o njej uradno obveščena. Poleg tega je Klemenčiča še posebej vprašal, ali uporablja elektronsko pošto gorazd.klemencic@gov.si. Odgovore je objavil v posebnem članku, v katerem je opozoril, da je državnemu sekretarju ime Goran in ne Gorazd in da elektronski naslov gorazd.klemencic@gov.si ne obstaja. O tem je obvestil tudi Jelinčiča, ki bi lahko v okviru avtorizacije intervjuja svoj odgovor spremenil, a je ta vztrajal pri svojem, je razložil Kršinar.