Zasebna kazenska tožba Perčiča, svetovalca nekdanjega predsednika republike Danila Türka, je nekakšno nadaljevanje njegove odškodninske tožbe zoper stranko SDS, ker ga je na svoji spletni strani oktobra 2008 v zapisu Maske padajo označila za partiji najzvestejšega vojščaka iz vrst SDV oziroma Udbe. Perčič je obtožbe zavrnil, češ da nikoli ni bil član partije ali Udbe ter da gre za žaljive navedbe. Zahteval je umik s spletne strani in ga tudi dosegel, pa tudi tožba se je končala v njegov prid. Prisodili mu sicer niso zahtevanih 10.000 evrov odškodnine, ampak štiri tisočake, vendar sodba še ni pravnomočna.
Že po prvem naroku v tej pravdi septembra 2010 je Janša za Svet na Kanalu A ponovil očitke o udbovcu, zato se je Perčič odločil, da proti njemu vloži zasebno kazensko tožbo. Ker predsednika SDS na sodišče torej še niso uspeli »privabiti«, se tudi še ni mogel izreči za krivega ali nedolžnega. A ne gre dvomiti, da bo kaznivo dejanje žaljive obdolžitve zanikal, saj je prek odvetnika Francija Matoza že pred časom vložil ugovor na tožbo. Zanikal je, da bi sporno izjavo izrekel z namenom zaničevanja, ter zatrdil, da je imel verodostojne dokaze, na podlagi katerih je utemeljeno verjel v resničnost izrečenega. Že v pravdi je trdil enako in svoje stališče dokazoval z mikrofilmom centralne evidence republiškega sekretariata za notranje zadeve iz leta 1987. Kot je zatrjeval, naj bi bilo na njem zabeleženo, da je bil Perčič evidentiran kot uslužbenec ali vsaj rezervist SDV. Seznam z mikrofilma naj bi bil skladen s seznamom iz knjige Med svobodo in rdečo zvezdo Dušana Lajovica, od katerega je Janša, kot je dejal, mikrofilm tudi dobil.
Sodišče je v pravdi sicer na koncu presodilo, da SDS ni zmogla dokazati, da so njene trditve resnične, niti ni sodišča prepričala, da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost.
