Isto sodišče je Janši decembra 2011 že prisodilo odškodnino 15.000 evrov, ki naj bi mu jo plačala Berglund in finska televizija YLE. Prav tako je sodišče tedaj novinarju naložilo, naj umakne izjavo, da je podkupljena skrivnostna oseba »J« v Patrijinih dokumentih nekdanji predsednik slovenske vlade. Janša je tožil tudi nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja. Sodišče je na prvem sojenju tožbo zoper Švajgerja zavrnilo, Potočnik pa bi moral zaradi izjave, da je Janša oviral policijsko preiskavo (nanj naj bi Janša poskušal vplivati prek tedanjega notranjega ministra Dragutina Mateja), prvaku SDS plačati 6500 evrov.
A višje sodišče je sodbo potrdilo le glede razbremenjenega Švajgerja, preostali del prvostopenjske sodbe pa je vrnilo na okrožno sodišče. Višji sodniki so okrožnim kolegom v sodbi naložili, da morajo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem toženih in prič ter dodatno razčistiti ozadje nastanka finske oddaje, njene vsebine, namenov, skrbnosti novinarja in javnega interesa. Okrožno sodišče je tako po opozorilih višjega sodišča odločilo, da Janši ne pripada nikakršna odškodnina.
Okrožni sodnik Matej Papler je tako med drugim presodil, da se je novinar opiral na iste vire in podatke, ki so pripeljali tudi do obtožnic in sodb, ter da je v času nastajanja oddaje (in s tedaj znanimi informacijami) ravnal skrbno. Tudi v konfliktu dveh pravic – javnosti do obveščenosti na eni in zasebnosti na drugi strani – ima pri zgodbah, v katerih se obračajo takšne količine davkoplačevalskega denarja kot ob nakupu spornih osemkolesnikov, prednost javnost.
Tako Janša kot njegov odvetnik Franci Matoz sta že izrazila nezadovoljstvo z izidom sojenja, Matoz pa je napovedal tudi pritožbo na višje sodišče. Sodba namreč še ni pravnomočna. lp
