Nestrinjanje glede zneska »dolga«
Predobravnavni narok so na ljubljanskem sodišču enkrat že prestavili, saj je odvetnik društva Novi paradoks Miha Kozinc državnemu pravobranilstvu in tožilstvu predlagal, naj poskušajo doseči dogovor, po katerem bi društvo ministrstvu za delo vrnilo sredstva, za katera na ministrstvu menijo, da so jih dobili in porabili na sporen način. Novi paradoks ima namreč že zaradi kazenskega postopka težave pri delovanju, saj se ne more prijavljati na državne razpise. Če bo društvo obsojeno, pa to najverjetneje pomeni njegov konec. »Prejšnjikrat smo se dogovorili, da državno pravobranilstvo posreduje zahtevek, vendar do desetega februarja nisem prejel ničesar. Nato sem jim pisal, čez nekaj dni pa je pravobranilstvo neposredno Novemu paradoksu poslalo dopis, v katerem zahtevajo več kot 200.000 evrov za kup različnih zadev. Meni niso poslali ničesar, čeprav smo bili tako dogovorjeni. Novi paradoks je imel nato še sestanek na ministrstvu za delo, kjer so ugotovili, da znesek ni natančno ugotovljen. Tudi državni sekretar Miloš Pavlica se strinja, da je treba ugotoviti pravo višino dolga, če ta obstaja. Kljub dogovoru pravobranilstvo tako ni naredilo pravzaprav ničesar,« je včeraj na sodišču pojasnil Kozinc in predlagal, naj se predobravnavni narok ponovno prestavi. Ker se je tožilstvo z njim strinjalo, je sodišče prošnji prikimalo.
Nadzor ministrstva odkril nepravilnosti
Sojenje se tako še ni začelo, po naših informacijah pa tožilstvo Sommereggerju (danes ni več predsednik društva, še vedno pa je tam zaposlen) očita, da je na eni od razpisnih vlog ponaredil podpis in tako društvu priskrbel 26.000 evrov državnih sredstev, do katerih ni bilo upravičeno. Zato tožilstvo tako Sommereggerja kot tudi pravno osebo Novi paradoks obtožuje kaznivega dejanja goljufije.
Nekdanji vidni član Slovenskih krščanskih demokratov naj bi po mnenju ministrstva za delo v času predsednikovanja društvu sicer zagrešil še več nepravilnosti. Te so v javnost pricurljale že leta 2011, ko je nadzor ministrstva pokazal, da naj bi društvo 165.000 evrov porabilo v neskladju s pogodbami.
Društvo naj bi ministrstvu sporočalo nepravilne podatke o zaposlenih, delavce naj bi poleg ministrstva financiral tudi zavod za zaposlovanje, prav tako pa so se že tedaj pojavljali očitki o ponarejenih podpisih. Pod poročili o izvajanju programov stanovanjskih skupnosti naj bi se med drugim znašel podpis zaposlene, ki se s tem projektom sploh nikoli ni ukvarjala.
