Zaradi nepopolnih informacij v zadevi Hilda Tovšak, za javnost skritih prvih faz kazenskega postopka (pred sojenjem) in sprenevedanja nekaterih ključnih akterjev je v povezavi z izginotjem razvpite padle baronice v javnost pricurljalo več različnih, a ne celovitih informacij, katerih namen je najbrž tudi to, da se krivda spornih potez v pravosodju razbije na več »krivcev«. Zato smo včeraj govorili z več pravnimi strokovnjaki tako iz odvetniških kot tudi tožilskih vrst, ki se v nekaterih detajlih ne strinjajo povsem, v bistvu pa so si enotni. Glavni »grešnik« za poteze v korist Tovšakove je po mnenju naših sogovornikov predvsem vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan, ki je vodil omenjeno zadevo.
Prekvalifikacija prezgodaj?
Del krivde lahko pripišemo tudi mariborskemu okrožnemu sodišču, le da so bile njihove napake storjene v nasprotni smeri – na škodo Tovšakove, ki je bila dalj časa nezakonito v priporu. Ljubljanskega sodišča, ki je Tovšakovi šele po izginotju poslalo poziv na prestajanje zaporne kazni, v konkretnem primeru ni mogoče kriviti. Vprašanje in spornost poznega poziva sta lahko le splošna in sistemske narave: zakaj (tudi v drugih primerih) prihaja do tako dolgih časovnih intervalov med pravnomočnostjo sodb in nastopom kazni in zakaj jih ni mogoče izvesti hitreje?
Da je Harij Furlan primer Tovšakove vodil nespretno, so se po drugi strani strinjali skoraj vsi naši sogovorniki. Sprašujejo se, zakaj je 19. aprila sploh spremenil zahtevo za preiskavo in vanjo zapisal blažjo obliko kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril. Tudi če je zaslutil, kot sam pravi, da bo hujšo obliko kaznivega dejanja težje dokazoval, je tožilska praksa praviloma takšna, da v fazi preiskave še vztrajajo pri težji obliki in šele ob vložitvi obtožnice kaznivo dejanje prekvalificirajo v blažje. Če bi ravnal tako, bi morala Tovšakova brez zapletov ostati v priporu.
Nenavadno hitenje z obtožnico
Ko se je Furlan zapletel, je po mnenju nekaterih naših sogovornikov v ihti, da napako popravi, storil naslednjo. Po odpravi pripora za soosumljena Pangerca in Tovšakovo je pohitel in vložil obtožnico, čeprav sodna preiskava še ni bila končana. To je sila nenavadno in po mnenju nekaterih morda celo zakonsko sporno. V preiskavi bi morali ta teden tudi na predlog obrambe pred preiskovalnim sodnikom zaslišati še več prič, Furlan pa je kljub nezaključeni preiskavi pohitel z obtožnico. Po mnenju enega izmed naših sogovornikov bi moralo mariborsko okrožno sodišče to obtožbo, s katero se je Furlanu mudilo zato, da je lahko ponovno predlagal pripor za Tovšakovo in Pangerca, celo zavrniti s preprosto obrazložitvijo, da preiskava še poteka, po naših informacijah pa bo prav ta sporni manever Furlana skoraj zagotovo tudi predmet ugovorov odvetnikov obtoženih na obtožnico. Ni nujno, da bodo uspeli, vendar pa se bodo pravna mnenja o Furlanovem nenavadnem in tudi pravno vprašljivem manevru zagotovo še kresala.
Harij Furlan svoje plati zgodbe do včeraj ni znal ali pa ni želel jasno predstaviti, je pa pred televizijskimi kamerami navrgel, da je okrožno mariborsko sodišče, še preden so Tovšakovo dejansko izpustili iz pripora, prejelo njegovo obtožnico in predlog za pripor, ki ga je sodišče kasneje tudi odredilo. A tu gre za golo sprenevedanje Furlana, saj »referent v vložišču ne more odločati o priporu«, kot se je slikovito izrazil eden izmed naših sogovornikov. Sodišče pač ne more v nekaj minutah odločiti, temveč se mora seznaniti z vsebino, jo pretehtati in odločiti. Furlan nam je včeraj v kratkem in skopem odgovoru sicer pojasnil, da s to izjavo ni želel namigovati na počasno delo sodišča.
Politika prehiteva strokovne nadzore
Mariborskemu okrožnemu sodišču bi lahko tako kvečjemu očitali napako na škodo Tovšakove, da je bila od prekvalifikacije v blažjo različico kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po krivem v priporu in ne obrnjeno. Sodišče je namreč dolžno tovrstne spremembe, ki vplivajo na tako drastične ukrepe, kot je odvzem prostosti, opaziti in pripor odpraviti po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru pa so sodišče na nezakonit pripor opozorili šele odvetniki. Do takrat je bila Tovšakova v priporu lep čas brez pravne podlage, za kar bi teoretično lahko povsem upravičeno terjala odškodnino.
Tako predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša kot tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer sta že zahtevala strokovni nadzor oziroma poročila v teh zadevah, po ugotovitvah pa se bosta odločila, ali in kako bosta ukrepala. Harij Furlan je v torkovih Odmevih tudi napovedal, da se bo po ugotovitvah strokovnega nadzora odločil, ali bo odstopil z mesta vodje specializiranega tožilstva. Pravosodni minister Senko Pličanič je to izjavo včeraj pozdravil kot »korektno in položaju primerno«. Furlan je po ministrovih besedah »za zdaj edini med vsemi v tožilstvu in vsemi v sodstvu, ki je o svoji objektivni ali subjektivni odgovornosti sploh pripravljen razmišljati. »Vsakdo dela napake. Vsak od nas jo je kdaj naredil tudi v službi. Bistven je naš odnos. Se znamo opravičiti, prevzeti odgovornost in predvsem bistveno - ali ukrenemo vse, da se nam ali komu drugemu takšna napaka nikoli več ne ponovi.«
Medtem ko policija tudi s pomočjo kolegov iz tujine še vedno išče Tovšakovo (včeraj so policisti povedali, da so prejeli veliko najrazličnejših informacij in namigov, spogledovali pa so se tudi z razpisom nagrade), se na političnem parketu zaradi izginotja Tovšakove obeta tudi spopad med vlado in opozicijo ter njun skupen obračun s sodno vejo oblasti. Potem ko je Jože Tanko v pričakovanem slogu svoje stranke (SDS) že postregel s teorijo zarote in napovedal izredno sejo državnega zbora, je minister Pličanič, ki se je najprej populistično in vsebinsko prazno zatekel k retoriki o »preveč naključjih« včeraj napovedal vrsto ukrepov, da se »primer Tovšakove« ne bi mogel več zgoditi. Ukrepe bo predstavil na današnji seji vlade, medtem ko je premierka Alenka Bratušek za danes sklicala srečanje vodstva policije, tožilstva, sodstva in pristojnih ministrstev v zvezi z izginotjem trenutno najbolj iskane Slovenke.