Novo mesto. Sredi aprila so novomeški policisti kazensko ovadili 34 in 42 let stara osumljenca, ki sta prek svojih podjetij z lažnim prikazovanjem potreb po delavcih na zavodu za zaposlovanje in upravni enoti pridobila delovna dovoljenja in dovoljenja za prebivanje za devetnajst državljanov Kosova. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da osumljenca Kosovcev nikoli nista zaposlila, pač pa sta jim z omenjeno »storitvijo«, za katero so plačali od 1500 do 3000 evrov, le uredila vstop v schengenski prostor. Po besedah Bojana Tomca, inšpektorja za državno mejo in tujce na policijski upravi Novo mesto, so osumljenci v lanskem letu samo na območju novomeške policijske uprave na tak način omogočili vstop v Evropsko unijo 65 ljudem, večinoma s Kosova.
Nekateri se zapletejo v kriminal
Policija v zadnjih letih beleži visok porast kaznivih dejanj zlorab delovnih dovoljenj v povezavi z nezakonitimi migracijami, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora in plačilo denarne kazni. Leta 2009 so na območju celotne države tako obravnavali »le« 25 primerov in ovadili tri goljufe, leto kasneje že 292 kaznivih dejanj (42 ovadenih storilcev), v letu 2012 pa že kar 318 kaznivih dejanj (ovadenih 30 storilcev). Večina teh oseb je nadaljevala pot v druge države EU oziroma Švico, razlaga Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
Marsikdo od tovrstnih migrantov si življenja v EU nato ni zmogel urediti po načrtih. Nekateri so se zapletli celo v hujša kazniva dejanja, vlome, tatvine, posle s prepovedano drogo, osumljeni so bili tudi nezakonite posesti orožja in celo umorov. »Ti tujci sicer pridejo v Evropo legalno, a nato v evropskih državah bivajo ilegalno, saj dejansko ne opravljajo dela, za katero so dobili dovoljenja. Tako tudi ne morejo iskati legalne zaposlitve. Ker pa se z nečim vendarle morajo preživljati, jih hitro najdejo kriminalne združbe in jih potegnejo v svoje posle,« pripoveduje Tomc, ki dodaja še: »Velika večina ljudi, ki smo jih obravnavali, se je že vrnila na Kosovo. Navadno se jim izreče tudi večletna prepoved vstopa v schengensko območje.«
Do zaključka preiskave imajo policisti precej bolj zvezane roke: »Dokler ima tujec veljavna dovoljenja, ga policisti ne moremo vrniti v matično državo. Brez strahu se lahko v tem času giblje po schengenskem prostoru. Tako ima tudi dosti večje možnosti, da si bo kje našel delo oziroma delodajalca, ki bo potem lahko zaprosil za podaljšanje dovoljenj,« pojasnjuje Anton Štubljar, vodja oddelka za državno mejo in tujce na novomeški policijski upravi. Po drugi strani pa morajo »delodajalci« nekako upravičiti dejstvo, da delavcev, ki so jih pripeljali iz tujine, pri njih ni. Tako čez čas obvestijo upravno enoto, da se tujci pri njih niso zglasili, in začne se postopek razveljavitve dovoljenj. »Tujec ima pri sebi še vedno dovoljenje za bivanje, čeprav je že razveljavljeno. In kjer koli v Evropi bo policistom pokazal dokumente, bodo smatrali, da ima urejen status, dokler mu dovoljenje ne poteče,« opisuje Tomc.
Goljufe izda pretirana aktivnost na zavodu za zaposlovanje
Za preiskavo tovrstnih goljufij mora policija sodelovati z inšpektoratom za delo, zavodom za zaposlovanje in upravnimi enotami. »S klasičnimi policijskimi metodami v določenem časovnem obdobju zaznamo, da se neki delodajalec večkrat pojavlja kot iskalec potrebe po delovni sili na zavodu za zaposlovanje in tudi pogosto odjavlja delavce. To je lahko že pokazatelj, da je v ozadju nezakonito priseljevanje. Tudi pri delu na terenu izvajamo poostrene nadzore in pri ugotavljanju identitete posameznih delavcev ugotavljamo, da je nekdo zaposlen na črno ali pa da ima dovoljenje za delo, vendar za drugega delodajalca in drugo vrsto dela,« spopadanje s tovrstnim nezakonitim priseljevanjem opisujejo policisti.
Letos so dolenjski policisti ovadili že tri goljufe, ki so vstop v schengenski prostor nezakonito omogočili 31 tujcem, trenutno pa preiskujejo še enega osumljenca, ki je v EU pripeljal 29 ljudi. Lani so na Dolenjskem obravnavali 52 tujcev, ki so nezakonito bivali in delali pri nas in so morali zapustiti Slovenijo, med delom na terenu in preverjanjem zaposlovanja tujcev pa so novomeški policisti za 216 ljudi, tudi Slovencev, ugotovili, da delajo na črno, in zadeve predali delovnemu inšpektoratu. »Posamezna dejanja imajo tudi elemente gospodarske kriminalitete, zato je postopek dokazovanja precej zahteven. Naš cilj pa je seveda, da gre kazenska ovadba na tožilstvu 'skozi' in da je na koncu izrečena obsodilna sodba,« dodaja Štubljar. Z mislimi že gleda v prihodnje mesece, ki s toplejšimi temperaturami prinašajo sezonska dela v gradbeništvu in sadjarstvu, večji naval tujih delavcev pa izkoristijo tudi goljufi.