Sprememba

Pošta Slovenije se je že leta 2009 začela na zaostrene gospodarske in tržne razmere odzivati z reorganizacijo in optimizacijo mreže poštnih enot. Glede na upadanje števila določenih poštnih storitev (predvsem klasičnih poštnih pošiljk) ter liberalizacijo trga poštnih storitev, na podlagi katere je bila 31. decembra 2010 odpravljena izključna pravica Pošte Slovenije za izvajanje rezerviranih poštnih storitev, so optimizirali delovne čase pošt, nekatere zaprli in jih nadomestili s premičnimi poštami (začetni odpor uporabnikov se je obrnil v navdušenost, saj odtlej nekateri dobijo ob določenih dneh pošto na svoj domači prag), lani pa nekaj pošt iz rednih preoblikovali v pogodbene pošte. Pogodbena pošta je organizacijska oblika pošte, v katero so že preoblikovali nekatere manjše pošte (nekatere se še bodo) in ki načeloma deluje povsem enako. Poštne, denarne in druge storitve, ki jih ponuja pogodbena pošta v imenu in za račun Pošte Slovenije in PBS, opravlja izbran pogodbeni izvajalec, s katerim Pošta Slovenije in PBS skleneta dolgoročno pravno-formalno poslovno razmerje. Izbrani izvajalec pogodbene pošte praviloma že izvaja svojo lastno samostojno dejavnost (trgovska, turistično-informacijska ali druga dejavnost), ki praviloma ali vsaj v večjem obsegu ni konkurenčna poštni dejavnosti. S pogodbeno pošto izbrani izvajalec že obstoječi lastni dejavnosti pridruži še izvajanje poštnih storitev. Na pogodbeni pošti lahko uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev povsem enako kot na običajni pošti, praviloma pa so tudi odprte dlje časa, kot so bile odprte stalne pošte. Letos naj bi v pogodbene pošte preoblikovali od 50 do 60 najmanjših pošt po vsej Sloveniji.

Prve tri pogodbene pošte so bile odprte konec lanskega leta v Zdolah, Križevcih in v Materiji, za začetek letošnjega maja je bila napovedana sprememba statusa še šestim, in sicer 8362 Hinje, 8282 Koprivnica, 5296 Kostanjevica na Krasu, 1337 Osilnica, 5215 Ročinj in 5252 Trnovo pri Gorici, za odprtje vseh so bili pripravljeni tudi priložnostni poštni žigi. Tik pred zdajci je bila sprememba preklicana za pošti 5215 Ročinj in 5252 Trnovo pri Gorici. Pred nekaj dnevi pa je bila sprememba statusa pošt v popolni tajnosti opravljena še na poštah 4282 Gozd Martuljek, 9205 Hodoš, 8258 Kapele, 2276 Kog, 9246 Razkrižje, 3201 Šmartno v Rožni dolini, 3304 Tabor (vse 1. julija) in 5252 Trnovo pri Gorici (2. julija). Zbiralci so izvedeli le za slednjo, ker je nova pogodbena pošta uporabljala tudi (za delovanje poštnega prometa sicer popolnoma nepotreben!) spominski žig.

Pošta je maja spremenjen status novih pogodbenih pošt napovedala več kot korektno, takrat so javnost obvestili na primer takole: »Pošta 1337 Osilnica bo začela delovati kot pogodbena pošta 3. maja 2013, in sicer na naslovu Osilnica 11, v okviru pogodbenika KGZ Krpan, Kmetijsko-gozdarska zadruga z.o.o.; delovni čas pogodbene pošte 1337 Osilnica: ponedeljek, torek, četrtek, petek med 8. in 15. uro, ob sredah med 8. in 17. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro.« (Podatki so citirani ali povzeti po obvestilih PS.) Ob zadnjih spremembah pa so kdo ve zakaj na obveščanje javnosti o spremembah popolnoma pozabili!

Ko so pred desetletjem in pol v Avstriji združevali poštne urade in jih spreminjali v pogodbene pošte, so natančno napovedali, kdaj bo katera pošta prenehala delovati in kdaj bo začela delovati v drugačni obliki. Seveda je bil odtis žiga z datumom zadnjega dne poslovanja zagotovljen zbiralcem poštnozgodovinskih dokumentov še vsaj mesec dni zatem, enako tudi odtis prvega dne poslovanja novonastale pošte. Žal se za kaj takega niso odločili pri Pošti Slovenije, morda se bodo kdaj v prihodnosti. Upamo lahko le, da bodo uporabniki o za letos napovedanih preobrazbah poštnih uradov vsaj obveščeni korektno in pravočasno...

Kafka in banka

Pred nekaj dnevi je minilo 130 let od rojstva v Pragi rojenega pravnika in uradnika Franza Kafke (ker se je rodil v času, ko je bila Praga del avstrijske monarhije, ga nekateri opredeljujejo kot avstrijskega pisatelja, pa še umrl je leta 1924 v Kierlingu pri Dunaju). Za časa življenja je bil kot pisatelj skoraj neznan, izdal je le nekaj novel, prepoznavnejši in cenjen je postal šele po smrti, še posebej po drugi svetovni vojni. Danes velja za nemško govorečega judovskega pisatelja, klasika literature 20. stoletja in priznanega inovatorja književne oblike in pripovedovanja. Njegova najbolj znana dela so Preobrazba, Sodba, Vaški zdravnik, Gladovalec, predvsem pa Proces, Pogrešan (imenovan tudi Amerika, katere prvo poglavje je izšlo pod naslovom Opazovanja že leta 1913) in Grad. Na znamki sta Marina Richterová in graver Miloš Ondráček predstavila njegov moto »brezpravnost – brezčasje – sprememba«, v strogih geometrijskih modulih je prepoznaven polovični avtorjev portret, na drugi polovici pa vidimo hrošča kot simbol neizprosne spremembe (časa – ure), vendar ne vedno na bolje, postavljenega v strogi, do geometrijskih modulov brezbrižni red. Enako geometrijsko omejena je tudi ilustracija na ovitku prvega dne. Znamka je izšla v zvežčku s šestimi primerki in nominalo »E« (poštnina za evropske države do 20 gramov; protivrednost 20 kron).

Druga znamka je izšla istega dne in slavi enako obletnico, saj je posvečena 130-letnici češkega poštnega bančništva, ki se je seveda začelo v časih poštnih kočij oziroma cesarsko-kraljeve monarhije in se skozi stresna desetletja razvilo v sodobno bančno ustanovo. Šaljivi starodobni ilustraciji na znamki in ovitku prvega dne sta le simbolični, njuna avtorja sta grafik Adolf Born in graver Bochumil Šneider.

Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v četrtek, 25. julija 2013.